Franja

dòbjegnuti -nēm (ijek.), dòbegnuti -nēm (ek.)
1. pribežati, zateči se: dobjegnuti u varoš, iz zarobljeništva
2. (o dekletu) uskočiti, zbežati k fantu proti volji staršev in se z njim poročiti

frȍnda ž (fr. fronde) fronda, socialno-politično gibanje v 17. st. proti absolutizmu v Franciji

grijèšiti grȉešīm (ijek.), gréšiti grêšīm (ek.)
I.
1. grešiti: griješiti protiv zakona; griješiti o zakone božje
2. navajati na greh: nemojte me griješiti
3. nakopavati si greh: griješiti dušu
4. delati napake: griješiti u računu
II. griješiti se
1. grešiti: neču da se griješim, nisu svi Turci takvi
2. grešiti proti: naši pisci često se griješe o književni jezik

hàjdūk -úka m (madž. hajdú, t. hajdut)
1. hajduk, upornik proti turškioblasti
2. razbojnik, cestni ropar
3. premetenec
4. bot. navadni plotni slak
5. dlakavi vrbovec

insekticídi -ídā m mn. (lat. caedo cecidi) insekticidi, sredstva proti insektom

kòsati -ām z jadrnico križariti proti vetru

latìnāš -áša m katoliški duhovnik, ki je v srednjeveški Hrvaški bil za latinski obredni jezik proti slovanskemu

mandr̀ljati -ām
1. onegaviti, delati nekaj kot proti svoji volji: iznosio je stvari polagano, jer to su stvari Hadžijine, ne smije se s njima mandrljati
2. lajnati: mandrljamo razne pjesme o otadžbini

mrežopolàgāč -áča m (ijek., ek.) pomožna vojna ladja za polaganje mreže proti podmornicam in torpedom

naopòslen, naopòslom prisl.
1. v prihodnje
2. po soncu, od vzhoda proti zahodu: okrenuti što naoposlen
3. pravilno: stvari idu naoposlen

nȅhoticē, nȅhotimicē prisl. nehote, nehotoma, proti volji: on to sluša nehotice; osmjehnu se nehotice

nȅvōljkī -ā -ō
1. nejevoljen, ki je proti volji: nevoljki pristanak
2. neprijeten: nevoljki osjećaj

nȅvōljko prisl.
1. z nevoljo, proti volji: nezvana gosta su nevoljko primili
2. nehote: nevoljko se trgne
3. neprijetno: stao sam se nevoljko osjećati

nȅvōljno prisl.
1. z nejevoljo, proti volji: borili su se nevoljno na tudoj zemlji
2. nehote
3. neprijetno: nevoljno se osjećati

panàceja ž (gr. panákeia) panaceja, zdravilo proti vsem boleznim: pronaći -u bio je ideal alkimista

pendžèrāš -áša m
1. potujoči steklar, steklar
2. sosed, čigar okna gledajo proti nam

pȍdvečē, pȍdvečēr prisl. pod večer, proti večeru

pòvraci pòvratākā m mn. čas proti večeru, ko se živina vrača s paše

pòzajmica ž
1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica

prečitávati -čìtāvām proti koncu brati, končavati branje: na štaku se oslonio, prečitava časno jevandelje