Franja

Zadetki iskanja

  • baškàlučiti -īm
    1. deliti, odvajati
    2. živeti ločeno od drugih
  • bèdel m (t. bedel, ar.) zgod.
    1. namestnik
    2. kdor namesto drugega služi vojaški rok ali gre na zaobljubljeno božjo pot v Meko
    3. odkup od vojaške obveznosti
  • bestràgija ž
    1. ekspr. kraj, od koder ni vrnitve
    2. neznan daljni kraj: vratiti se, doći iz -e priti, vrniti se iz daljnega sveta; otići u -u oditi v daljni svet
  • bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
    1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
    2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
    3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
    4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
    5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
    6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
    7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
    8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
    9. mejnik
    10. tarča, cilj
    11. črta kot znamenje starta ali cilja
    12. (samo ijek.) kolek
    13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
    14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
    15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
    16. značka, znak: biljeg na kapi
    17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu
  • bjegùnica ž (ijek.), begùnica ž (ek.)
    1. begunka
    2. dekle, ki se poroči proti volji staršev
    3. žena, ki pobegne od moža
  • bȍgodān -a -o od boga dan, po božji volji: bogodan pjesnik, bratac; -ōst ž danost od boga: bogodan genija
  • bogòduh -a -o od boga navdihnjen, božanski: -i umjetnik
  • bȍgomdān -a -o od boga dan
  • bogoòtpadnīk m odpadnik od boga
  • cìkvati se -ām se (it. cinque) dial. iti se neko igro z iztegovanjem prstov ene roke ob hkratnem štetju od ena do deset v italijanščini
  • cjèpača ž (ijek.), cèpača ž (ek.) češplja, katere meso gre rado od pečke
  • cȑkavica ž
    1. bolezen, od katere crkava živina: došla crkavica na blago
    2. ekspr. hudo žganje: dva deci -e
    3. boren prihranek, ob katerem crkneš: zaštedio neku -u
    4. ekspr. žalost, bolečina: tuga i crkavica uselile joj se u dušu
  • cr̀kvār -ára m
    1. cerkoven človek, vernik
    2. mašar, kdor gre k maši, od maše: -i su se vraćali s ponoćne mise
    3. cerkovnik
  • čàbrina ž gorščina, nekdaj vinska dajatev, ki so jo tlačani dajali zemljiškemu gospodu od vinograda
  • čàđara ž
    1. od saj počrnela koliba, dimnica
    2. tovarna saj: kutinska čađara
  • čȁđavica ž
    1. od saj umazana ženska
    2. stara, od saj umazana puška
    3. sorta črnega grozdja
    4. sajavost kot rastlinska bolezen, Capnodium salicinum
    5. zool. breguljica ali podgrivka, Riparia riparia
  • čȁmić m čolnič od jelovine
  • čangr̀ljati -ām zvenkljati od rahlih udarcev: padala je kiša i oluci su čangrljali
  • čȁpnica ž
    1. pri izdelavi soda zadnja vstavljena doga, ki je lahko širša ali ožja od drugih
    2. zaradi razsušitve pozneje vstavljena doga
  • čèrvīš -íša m (t. červiš, perz.) dial.
    1. vrsta goste kokošje juhe, kot ragu
    2. sok, omaka, sok od mesa