Franja

ìći ìdēm, oni ìdū, vel. ìdi, aor. ìdoh ìde ìdoše, impf. ȉdāh ȉdaše, del. ìšao ìšla
1. iti: ići pješke, peške; sada idemo kući; kada idete u grad?; skoro će ići vlak, voz; sat ide polagano; poslovi idu slabo; to ide na tvoj trošak; to joj ne ide u glavu; ići u nekoj stvari suviše daleko; ići čijim stopama, čijim tragom iti po stopinjah nekoga; ići s duhom vremena; ići u korak s modom; ići kome uz nos kljubovati komu; ići kome na živce; ići od sebe iti na stran; ići trbuhom za kruhom; idi mi s očiju! izgubi se mi spred oči!; to mi ne ide iz glave; ide mu karta ima srečo v igri, pri kartanju; ide joj san na oči drema se ji; ići dokraja gnati zadevo do konca; ići za svojim očima, za svojom glavom samostojno se odločati; to mu je išlo za rukom to se mu je posrečilo; ići kome na lijepak iti komu na limanice; to mu ne ide od ruke to mu ne gre od rok; ići na tanak led lotevati se negotove stvari; ići svojim putem brigati se za svoje zadeve; ta idi, molim te! beži no, beži!; što ne ide, ne ide kar ne gre, ne gre
2. potovati, peljati se: ići vozom, vlakom na more; ići parobrodom, avionom
3. iti, padati: čitav dan ide kiša
4. prihajati, približevati se: već ide proljeće, proleće
5. vreti na dan: suze joj idu na oči
6. prodajati se: ova roba dobro ide (na pijaci)
7. prizadevati si: on ide za tim da se okoristi situacijom
8. voditi: ova ulica ide kroz čitavu varoš
9. biti: odmah iza mosta, iza kuće ide željeznička pruga
10. hoditi, družiti se: kaži s kim ideš i ja ću ti kazati ko si
11. tikati se: ove riječi tebe idu
12. iti, biti: koliko puta ide pet u deset?
13. nanašati se: na težak zločin ide težak zakon
14. iti, pripadati: sve ćeš dobiti što te ide
15. spadati: Mažuranić ide u red najvećih pjesnika naših
16. dogajati se: sve to ide i dan-danas
17. idi u peršun! pojdi k vragu!; idi u bestragiju! izgini, da ne slišim več o tebi!

iskíhati ìskīhām, ìskīšēm, iskíjati ìskījām
I.
1. izkihati
2. on će to nedjelo meni iskihati to lumparijo mi bo poplačal
II. iskihati se izkihati se

ȉzašto prisl.: Ilija ne upita za brata, ni za drugu snahu, niti izašto Ilija ni vprašal za brata in ne za drugo snaho, sploh za nič; taj dečak hoće u glumce, dođoh da ga vidim, pa ako je izašto da mi ga date če je sploh za kaj, mi ga dajte

jȅda ž jed: kakva jeda takva meda kakor se mi streže, tako se mi delo odseda

jȍk prisl. (t. jok) ne: ja sa sudom imam posla, s tobom jok; jok vala ne, bog mi je priča da ne; jok haša dial. ne, bog obvaruj

kȉka ž
1. kita: vući djevojku za -u
2. čop: kika u konja, u ptice
3. vrh drevesne krožnje
4. raste mi kika drago mi je, zadovoljen sem; puši mu se kika veliko dela ima, sredi dela je

kȉnuti -nēm, vel. kȉni, aor. kȉnuh kȉnū
I.
1. potegniti, izvleči: kinuti nož, sablju
2. utrgati, ločiti: kinuti koga sa života
II. kinuti se pobrati se: kini mi se s očiju; kini mi se s duše pusti me pri miru, daj mi mir

klȉmavica ž kimavica, kinkanje: spopala me je klimavica začelo se mi je dremati

klȉnac klînca m
1. klin: objesiti šešir na klinac na zidu
2. klinec, žebelj: čekićem ispravljati stare klince
3. ekspr. nedorasel fant: moji drugovi varošani, klinci u kratkim gaćicama, rugaju mi se iza ćoškova; klincima ispod 16 godina zabranjen je ulaz u salu
4. ni -a neću maknuti ne bom s prstom mignil; kog -a mi možeš kaj mi pa moreš

kolìčak -čka -o, kòličak -čka -o kolikšen, kako velik, kako majhen: evo količak je zvonik; je li količak putir kako velik je kelih; pala mi glava slažem li količko je zrno pijeska naj mi glava odleti, če se bom zlagal, koliko je veliko peščeno zrno

Kȍsovo -a s, Kȍsovo pȍlje Kȍsova pȍlja s Kosovo polje: sve mi je ravno do Kosova čisto vseeno mi je; dockan stiže na Kosovo Janko prepozno se je zgodilo, po toči zvonimo; proveli smo se kao Janko na Kosovu slaba nam je predla

krátiti krâtim, krâćāh -āše, krâćen -a
I.
1. krajšati: razgovor krati put; tuga krati život
2. krajšati si: pjesmom kratiti vrijeme, vreme
3. skrajševati: kratiti riječ, reč; kratiti jedra navt. skrajševati, zvijati jadra
4. sekati: kratiti drva
5. kratiti: kratiti komu prava
6. braniti: ne kratim da ideš
II. kratiti se
1. krajšati se
2. braniti se: oni su se kratili da iskažu božansko poštovanje carevoj osobi
3. krati mi se dah zastaja mi sapa, dih

krîvo prisl.
1. krivo, poševno: toranj u Pisi stoji krivo
2. krivo, narobe, napačno: krivo prevoditi, razumjeti, raditi
3. krivo, vijugasto: rijeka gdje pravo gdje krivo teče
4. krivo se zakleti krivo priseči; meni je krivo što nisi odmah došao ni mi prav, ker nisi takoj prišel; krivo gledati grdo, po strani, nezaupno gledati; činiti komu krivo delati komu krivico

kùkov -a -o: to ćeš mi vratiti o -u dne, ljetu to mi boš vrnil, ko bo vrana imela dva kljuna

lèžati lèžīm
1. ležati: ležati u krevetu, na postelji, na leđima, na zemlji, na samrti; grad slikovito leži; roba leži na skladištu; njiva leži na ugaru njiva je v prahi; ležati nasuprot, tvoja budućnost mi leži na srcu; u tom grmu leži zec za tem grmom tiči zajec
2. ležati, biti bolan za: ležati pjegavi, pegavi tifus
3. počivati: ovdje leži moj pokojni otac
4. biti: ležati u zatvoru; pivo leži u buradma
5. mirovati, biti neaktiven: vojska je ležala pod tvrđavom više tjedana
6. sedeti: kokoš leži na jajima
7. ležati (v zemljepisnem pomenu): grad leži na Dunavu
8. to mi ne leži to mi ne gre, ne prija

ljúljati ljûljām
I.
1. zibati: ljuljati kolijevku
2. majati: vjetar ljulja trstiku
3. guncati
II. ljuljati se
1. zibati se: brod se ljulja na vodi
2. majati se: zub se ljulja; zemlja mi se ljulja pod nogama
3. guncati se; ljulja mi se u glavi v glavi se mi vrti, rahlo se onesveščam

malerìsati -išēm prinašati nezgode, neprijetnosti: vidiš da mi malerišeš dućan vidiš, da si mi za nesrečo v trgovini

mrávci mrâvācā m mn. (od mravac) mravljinci, zona: od straha me prođoše mravci kroz cijelo tijelo, kroz celo telo; došli su mi mravci u nogu zaspala mi je noga

mŕčati -īm, mr̀čati -ām
I.
1. temneti, ugašati: zvijezde već mrče
2. mrleti: svijeća mrči kad je malo ulja
3. mrči mi glava buči mi v glavi, boli me glava
II. mrčati se
1. temneti, postajati temno: mrči mu se lice
2. temno se kazati: u daljini se mrčala gromada

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak