napásati nàpāsām (se) pasti (se), goniti na pašo
obgòniti òbgonīm
1. goniti naokoli, zapeljati: obgoniti kola oko koca
2. poditi (se): stadoše se oni obgoniti po avliji oko tanke kule
pregòniti prègonīm
I.
1. goniti čez: pregoniti roblje preko planine
2. pretiravati: nisu pregonili kad su je smatrali za najljepšu djevojku u selu
II. pregoniti se
1. kosati se: pregoniti se oko cega: dok se mesec pregonio s oblacima, stražar je šetao po bedemima
2. ekspr. dajati se, pričkati se: pošto je palo carstvo srpsko, oko Boke se pregonili Turci i Mlečići
pùjati se -ā se goniti se: mora da su otrčali u selo jer se kuja puja
síćiti se sîćīm se ekspr. svojo goniti, trdovratno vztrajati pri čem
žíriti žîrīm
I. žiriti, goniti svinje v žir, pitati z žirom
II. žiriti se rediti se: a šta će njemu novac, trutovima i kaluderima, da se žire
fȑč m gonjenje, gonitev: mačke su udarile u frč mačke so se začele goniti
gnȁti gnâm, žȅnēm gl. goniti
mȉjeh m, mest. u mijèhu, mn. mjȅhovi (ijek.), mêh m, mest. u méhu, mn. mȅhovi (ek.) meh: nositi vino u -u: gaziti mijeh od orgulja goniti meh pri orglah; kovački mijeh; oderati koga na mijeh odreti koga na meh