Franja

dvòmjesečār m (ijek.), dvòmesečār m (ek.) kdor je sklenil pogodbo za dva meseca

dvónjak -njka m dial.
1. dvojček, dvojčica
2. dvojka, dva zrasla sadeža

dvòok -a -o
1. dvook: -o biće
2. na dva loka, z dvema lokoma: -i most

èvenak -ēnka m, èvēnka ž (t. hevenk, perz.)
1. rozga z grozdom, z grozdi
2. dva koruzna klasa, z ličjem zvezana, za sušenje

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

mùdača ž, mùdaja ž
1. bot. trnoselj, cibora
2. dva zrasla sadeža

nȁdvoje prisl. na dvoje, na dva dela; nadvoje -natroje prisl. na dvoje na troje

pâr m, mest. u páru, mn. pȁrovi paróvā (pȁrōvā) (n. Paar, lat.)
1. par, dvojica: bračni par; Vesna i Ivan su najljepši par
2. par, dva človeka: usamljeni parovi zarobljenika šetali su po krugu
3. par, dva predmeta, dve živali: par čizama; par rukavica; pauci imaju četiri para nogu; par pilića; par golubova, mužjak i ženka
4. par: ti nisi moj par ti mi nisi enak; par nepar soda in liha dvojica; igrati par nepar

ràzdvojen -a -o
1. razdvojen, razdeljen na dva dela
2. ločen

razdvòjiti ràzdvojīm
I.
1. razdvojiti, razdeliti na dva dela
2. ločiti: ostaću ti vjerna dok nas lopata ne razdvoji
II. razdvojiti se ločiti se: muž i žena su se razdvojili

rèvān -ána m (t.) turška nosilnica, ki so jo nosili štirje možje ali dva konja: u prozorje on podiže Zlatu, ne u revan već na konja vrana

sàmtrećī -ā -ē eden in še dva: vojvoda otplovi lađom samtreći

skȅrepiti -īm zvezati dva čolna: skerepiti dva čamca; skerepiti čamce za pravljenje pontonskog mosta, gl. kerep

sráslica ž
1. zraslina, zaraslina
2. dva zrasla sadeža

sràšljika ž dva zrasla sadeža

stràšljika ž dva povezana snopa lanu

tȉtrati -ām
I.
1. tresti se, nihati, vibrirati: kad god titra neko tijelo, nastaje zvuk
2. ekspr. igrati: osmijeh, osmeh mu je titrao na tvrdom licu
3. plapolati: plamen titra
II. titrati se
1. dva kamenčka, dve jabolki ali kaka druga predmeta metati kvišku in ju izmenoma prestrezati v roke: djevojke se titraju jabukama
2. ekspr. poigravati se, šale uganjati s kom, norčevati se iz koga: ja je uvredio, titrao se s njom kao sa svakom iz sela
3. tresti se: njeno telo se titralo i brektalo u samom odelu

tûg m, mn. tȕgovi (t. tug, perz.) konjski rep na paševem kopju kot znamenje dostojanstva, najnižji paša je imel en konjski rep, srednji po dostojanstvu dva in najvišji tri repe: paša sa jednim -om (birtuglija), sa dva -a (ičituglija), paša sa tri -a (učtuglija)

ȕdvoje prisl. v dvoje, po dva: život udvoje

vjȅšalica ž (ijek.), vȅšalica ž (ek.)
1. obešalnik: objesiti kaput na -u
2. obešen kos dimljenega mesa, kos mesa za dimljenje: meso se izudi na -e
3. odlomljena rozga z grozdom, z grozdi
4. dozorela figa na veji
5. po dva ali po štirje koruzni klasi zvezani in obešeni, da se suše