velikoškólac -lca m dijak Velike šole v Beogradu
dìjāčkī -ā -ō zgod.
1. dijaški (gl. dijak), pisarski
2. latinski: dijački jezik; -e škole
nèsvr̄šen -a -o
1. nedokončan: nesvršen posao
2. nedovršen: -o prošlo vrijeme, vreme lingv. nedovršno pretekli čas, imperfekt; nesvršen dak dijak, ki ni dokončal šolanja
pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla
svŕšiti svr̂šīm
1. končati: svršiti posao, školovanje, djelo, život
2. opraviti: svršiti posao; svršiti nuždu opraviti potrebo; svršiti sa životom končati si življenje; svršiti samoubistvo, samoubojstvo narediti samomor; među nama je sve svršeno med nama, med nami je vse končano; svršeni glagoli lingv. dovršni glagoli; svršeno prošlo vrijeme lingv. dovršno pretekli čas, aorist; svršeni đak, pravnik dijak, pravnik, ki je končal šole