Franja

dodno predl. z rod. do dna, do: okom ga omjere svrh glave dodno pete s pogledom ga je prerneril od vrha glave do pet, od pet do glave; prelijetao je s četom svojom savrh Bosne do dno Hercegovine od Bosne do skrajnih meja, do zadnjega kotička Hercegovine

k, ka predl. z daj.
1. k (pred k in g) h: ode k materi; sjesti k ručku sesti h kosilu; idem ka gospodinu grem h gospodu; približujem se k mestu približavam se ka gradu; obratio se ka kralju obrnil se je h kralju
2. proti: put k Prizrenu, udariti k istoku napotiti se proti vzhodu; oblaci se dižu k nebu; udaću se k jeseni omožila se bom proti jeseni; obrnuti glavu k prozoru
3. do: ljubav k narodu
4. za: naš ustanak protiv fašizma poslužio je k oslobodenju i okolnih naroda

naprema predl. z mest.
1. nasproti: na Savi naprema Zagrebu
2. do: obaveze naprema društvu

prema predl.
I. z rod. nasproti: kuća prema staroga tornja; ova je žena rdavog vladanja prema svakoga
II. z mest.
1. do: ljubav prema domovini
2. proti: šta smo mi prema njima; ici prema gradu
3. po: vladati prema zakonima; vladati se prema prilikama
4. prema tome potemtakem, torej: mi se prema tome zalažemo za bratstvo svih jugoslovenskih (jugoslavenskih) naroda; biti prema glavi iti za glavo, za življenje; ovo neće biti prema dobru to ne bo dobro

razom predl.
1. z rod. do (višine): kad se drva nasijeku razom zemlje
2. z orod. v višini: one su kuće razom sa zemljom i male

àmeticē, àmetimicē, àmetom prisl. (t. ameten, ar.) popolnoma, do kraja, čisto: smrt ametice kosi; neprijateljsku vojsku potukli smo ametice; marva crkava ametice

àproš m (fr. approche) voj. aproš, pristop, prekop iz zaledja do prvih strelskih jarkov: vježbati ljude u iskopavanju aproša

begènisati -išēm (t. begenmek)
I.
1. vzljubiti, čutiti simpatije do koga: koji koga begeniše, s onim i jegleniše kogar kdo rad vidi, z njim rad govori, se pogovarja; već cio sokak zna da moj Mladen tvoju Jelku begeniše da mu je tvoja Jelka všeč, da jo rad vidi
2. ljubiti, marati, rad imeti: ne uzimaj onu koju ne begenišeš; ne begenišem za svojim stolom ljudi koji su tako čvrsto zakopčali dugmeta svoje uniforme da im ne vidiš srcu do dna
3. odobriti, odobravati, pohvaliti: ne begenišem što si uradio
II. begenisati se vzljubiti se, rad se imeti: kad se momak i djevojka begenišu, ne pazi se na godine

bùtum, bùtun neskl. prid. (t. bütün)
1. ves, cel: smije ti se butum Bosna
2. prisl. vse, do kraja: sve bi ovo butum trebalo zapaliti

cìkvati se -ām se (it. cinque) dial. iti se neko igro z iztegovanjem prstov ene roke ob hkratnem štetju od ena do deset v italijanščini

cìmēnta ž (it. cimenta)
1. pločevinast kozarec, ki drži do 2 deci
2. ekspr. človek prazne glave; ulubiti koga kao -u pretepsti koga

čújati čûjām, čujávati čùjāvām večkrat slišati, od časa do časa slišati: čujali smo da kod njega dolaze čuvene harambaše; i glušac čujava kad mu se dava

dìmije dȉmījā ž mn., dìmlije dȉmlījā ž mn. (t. dimi, gr.)
1. široke ženske hlače do členkov: nosila je dimije od crvene svile
2. moške hlače z zoženimi hlačnicami v kolenu: modre dimije od finog francuskog sukna pritegao je pod koljenima

dírati dȋrām
I.
1. dotikati se: ne diraj me; ne diraj u tuđi novac ne dotikaj se tujega denarja, pusti tuji denar pri miru
2. vtikati se, posegati: ne diraj u ono što te se ne tiče; dirati u tuđe poslove
3. žaliti: dirati u tucru čast, poštenje
4. dregati: dirati u osinjak dregati v osje gnezdo; ne diraj u obaraču ne dotikaj se petelina pri puški
5. segati do segati do: to me dira u srce
6. zbadati, dražiti: ona nas stalno dira neumjesnim primjedbama
II. dirati se
1. dotikati se
2. dražiti se

dobacívati -bàcujēm
1. metati: ona mu dobacuje lijepe, lepe jabuke
2. dosegati, zadevati, streljati do: puška dobacuje, izvrsna je
3. govorniku segati v besedo, delati svoje pripombe, kot mimogrede pripominjati: opozicija je iz svojih klupa govorniku stalno dobacivala svoje primedbe

dočèpati -ām
I. pograbiti, popasti: on dočepa štap; dočepati koga za kosu
II. dočepati se dokopati se, s težavo priti do: dočepati se novaca, puta, vrha brežuljka

dòčuti dòčujēm
1. zvedeti, slišati: dočuti neke vijesti, glasove
2. do konca slišati: napeo uho, pa kad sve doču, istjera konja

dočúvati dòčūvām
1. do konca varovati: ko bi mogao to do jutra dočuvati
2. prihraniti: predajem ti ovaj sat da ga dočuvaš za sina
3. nije sedmu noć dočuvan malo je čez les

dòdijati -ām
I.
1. zamrzeti, presesti, naveličati se: ovakav postupak čovjeku s vremenom dodija; dodijao mu je život; odavno mi je već dodijao ovaj čovjek
2. škoditi, priti do živega: puške Marku ne mogahu lako dodijati jer je na njemu oklop od gvožda
II. dodijati se presesti: narodu se već dodijalo uludo ginuti

dȍdola ž
1. dodola, dekle, ki ob suši s plesorn in pesmijo koleduje od hiše do hiše in prosi za dež
2. našemljena ženska: nakinđurena kao dodola
3. čas med začetkom maja do sredine avgusta