Franja

bjèlōš -òša m (ijek.), bèlōš -òša m (ek.) dial.
1. belolasec
2. kozel z belo dlako

bjelùcati se -ā se (ijek.), belùcati se -ā se (ek.) belo se svetlikati

bjelùcav -a -o (ijek.), belùcav -a -o (ek.) belo se svetlikajoč

bjelùsati se -ā se (ijek.), belùsati se -ā se (ek.) belo se svetlikati

bjèlusav -a -o (ijek.), bèlusav -a -o (ek.) belo se svetlikajoč

bogàzluk m (t. bogazlyk) lisičje krzno belo pod vratom: u zimsko doba su se nosili atlazli kaftani, postavljeni potrbušinom i -om

brìdālj -álja m dial. konj z belo liso na čelu

bŕnja m, zval. bȓnjo, bŕnjo m, zval. br̂njo konjiček z belo liso na gobcu

bȑnja ž ovca, koza, kobila z belo liso na gobcu

bȑnjāk m konj z belo liso na gobcu

bȑnjast -a -o z belo liso na gobcu

br̀njāš -áša m konj z belo liso na gobcu

cvijètonja m (ijek.), cvétonja m (ek.) vol z belo liso na čelu

cvjȅtast -a -o (ijek.), cvȅtast -a -o (ek.)
1. cvetast: cvjetast ukras
2. cvetoč, cveten, poln cvetja: -e lijehe, lehe, leje
3. z belo liso na čelu: cvjetast vo, konj

cvjètoša ž (ijek.), cvètoša ž (ek.) koza z belo liso na čelu

cvjètulja ž (ijek.), cvètulja ž (ek.) krava z belo liso na čelu

čèmber m (t. čember, perz.)
1. šifon, belo platno
2. nekdaj naglavna ruta muslimank
3. obroč, del turškega kavnega mlinčka

ćèfini m mn. (t. kefen) belo platno, ki vanj muslimani zavijejo mrliča

đȍgatast -a -o bel, z belo dlako: tri konja -a

grívo m, zval. grîvo, grìvōv -òva m pes z belo ogrlico