-
àlabānda prisl. (it. alla banda) po strani, od strani, ob strani: alabanda zavrže se kavga
-
àmvōn -óna m (gr. ambon) ambon, nekoliko privzdignjena tla v obliki okrogle plošče v pravoslavni cerkvi med prezbiterijem in cerkveno ladjo, od koder duhovnik bere evangelij in pridiga
-
antilòpa ž, antilópa ž antilopa, koža od antilope
-
ȁpriōran -rna -o aprioren, dan neodvisno od izkustva
-
arkàli neskl. prid. (t. arkaly) podprt, utrjen od zadaj, velik, močan: arkali topovi
-
avgùtār -ára m (ngr. augotárachon) kaviar, ki ga dobivajo od rib Skadrskega jezera
-
bàstati -ā (it. bastare)
1. upati si: basta meni smrti pogledati u oči upam si smrti pogledati v oči; majka ukori sina zašto već ne osveti brata, govoreći mu: "Kad ti ne basta, a ti svuci sa sebe gaće da ih ja obučem, a ti pripaši moju pregaču" če si ne upaš
2. posrečiti se: njemu je vazda bastalo ranu vidati
3. iti od rok, odsedati se: ne basta mu škola nikako; basta joj svaki posao
4. moči, biti kos: to tebi ne basta tega ne boš zmogel
-
baškàlučiti -īm
1. deliti, odvajati
2. živeti ločeno od drugih
-
bèdel m (t. bedel, ar.) zgod.
1. namestnik
2. kdor namesto drugega služi vojaški rok ali gre na zaobljubljeno božjo pot v Meko
3. odkup od vojaške obveznosti
-
bestràgija ž
1. ekspr. kraj, od koder ni vrnitve
2. neznan daljni kraj: vratiti se, doći iz -e priti, vrniti se iz daljnega sveta; otići u -u oditi v daljni svet
-
bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu
-
bjegùnica ž (ijek.), begùnica ž (ek.)
1. begunka
2. dekle, ki se poroči proti volji staršev
3. žena, ki pobegne od moža
-
bȍgodān -a -o od boga dan, po božji volji: bogodan pjesnik, bratac; -ōst ž danost od boga: bogodan genija
-
bogòduh -a -o od boga navdihnjen, božanski: -i umjetnik
-
bȍgomdān -a -o od boga dan
-
bogoòtpadnīk m odpadnik od boga
-
cìkvati se -ām se (it. cinque) dial. iti se neko igro z iztegovanjem prstov ene roke ob hkratnem štetju od ena do deset v italijanščini
-
cjèpača ž (ijek.), cèpača ž (ek.) češplja, katere meso gre rado od pečke
-
cȑkavica ž
1. bolezen, od katere crkava živina: došla crkavica na blago
2. ekspr. hudo žganje: dva deci -e
3. boren prihranek, ob katerem crkneš: zaštedio neku -u
4. ekspr. žalost, bolečina: tuga i crkavica uselile joj se u dušu
-
cr̀kvār -ára m
1. cerkoven človek, vernik
2. mašar, kdor gre k maši, od maše: -i su se vraćali s ponoćne mise
3. cerkovnik