žívac -vca m rod. mn. žîvācā
1. anat. živec: očni, vidni, slušni, jezični živac; -i su mu popustili; izgubiti -e; ići komu na -e; pogoditi, taknuti, dirnuti koga u živac zadeti koga v živo; živac kamen živa skala
2. občutljiva točka: jugoslovensko pitanje postalo je politički živac cijele Austrougarske