Franja

izgaráviti se izgàrāvīm se, ìzgaraviti se -īm se
1. črno se umazati, s sajami se umazati: izgaravio je jagnjad da ih majke ne poznadu te da ih odbiju
2. ekspr. ukaniti: jedna šaljivčina izgaravila je moga muža

karabòjati -ām, karabòjiti -īm, dial. v črno barvati

lȁta ž (t. lâta) dial. dolgo črno oblačilo muslimanskih duhovnikov

móriti môrīm (it. moro) barvati na črno: platno, sukno

nagaráviti nagàrāvīm, nàgaraviti -īm
I.
1. počrniti, očrniti, črno namazati: nagaraviti obrve
2. nasajiti, osajiti: oganj je nagaravio koru od drveta
3. ekspr. potegniti, ponorčevati se iz koga, s kom, nasamariti koga: ćiftice paze koga će da nagarave
II. nagaraviti se
1. črno se namazati
2. ekspr. osmešiti se: grdno li se on nagaravi

nàgariti -īm
I. črno namazati: ugljenom nagariti po čelu
II. nagariti se
1. črno se namazati: nagariti se po licu
2. nagario se nausnicom = nagarile mu se nausnice pognale so mu prve brčice

navrániti nàvrānīm
I. počrniti, črno pobarvati: navraniti kosu
II. navraniti se
1. počrniti se, črno se pobarvati
2. ekspr. navaditi se: navrani se koka s pilićima te pojede pšenicu bjelicu
3. navaliti: što ste ljudi na mene navranili

navranjívati -vrànjujēm (se) črniti (se), črno (se) barvati

ògaraviti -īm, ògariti -īm črno pobarvati, črno namazati, počrniti: oni hoće lice moje ogaraviti

omòriti òmorīm črno pobarvati

povrániti pòvrānīm počrniti, črno pobarvati: povraniti cohu

povranjívati -vrànjujēm črniti, črno barvati

sijàluk m (t. sijahlyk, perz.) črno jagnječje krzno

sùgare -eta s
1. črno jagnje
2. jagnje, ki se zadnje ojagnji

vrániti vrânīm črno barvati: vraniti kosu, obrve

vrànōka ž ovca s črno liso ob očeh

zacŕniti zàcr̄nīm
1. počrniti: jato gavranova zacrni snijeg
2. onesrečiti: ako zacrniše Srbe, ne zabijeliše Hrvata
3. v črno odeti: zacrniti koga

zàgariti -īm
I.
1. počrniti, zakaditi, zasajiti: zagareno staklo
2. zapisati: neka mu on u molbenici zagari one tri riječi, pa će Švabo odmah vidjeti kako i mi zakon znamo
II. zagariti se
1. prekriti, pokriti se s črno barvo, s sajami, osajiti se, zakaditi se
2. zagarila mu se usnica dobil je prve brke

bȉjelī -ā -ō (ijek.), bêlī -ā -ō (ek.) beli: -o mlijeko; noć nam dođe sa Vuka jednoga, danak bijeli braćo, sa drugoga; -a blitva bot. bela pesa; -a breberina bot. podlesna vetrnica, mimica; -a ćuba bot. meduljevina, dobrovita, dobrika; -a djeteljina, detelina bot. bela detelja; -a gorušica bot. bela gorčica; -a imela bot. bela omela; -a joha bot. bela jelša; -a kominika bot. mejičnik; -a lipa bot. srebrna lipa; -a perunika bot. florentinska perunika; -a rada bot. navadna pasja kamilica; -a repa bot. repa; -a topola bot. beli topol; -a vrba bot. bela vrba; bijeli bor bot. rdeči bor; bijeli dud bot. bela murva; bijeli gavez bot. navadni gabez; bijeli glog bot. beli trn; bijeli grab bot. beli gaber; bijeli jasen bot. veliki jesen; bijeli lom bot. togi srobot; bijeli luk bot. česen; bijeli rogoz bot. širokolistni rogoz; bijeli sljez, slez bot. navadni slez; bijeli šeboj bot. beli šeboj, zimska levkoja: bijeli tetrljan bot. navadni somrak; bijeli bun bot. bunika; bijeli cvijet, cvet med. belo perilo; -o drvo bot. brogovita; -o roblje; Bijela kuća u Washingtonu; -a kosa pod stare dane; bijeli ugljen vodna moč za pogon elektrarn; -a vrana bela vrana, izjema, redkost; -o vino; Bijelo, Belo more Belo morje; -e plesti obsedeti, ostati samica; biti na -om hljebu biti pred justifikacijo; crno na -o črno na belem, pismeno; čuvati -e pare za crne dane varčevati, štediti za čas pomanjkanja; u po -a dana sredi dneva, ob belem dnevu; ne reći ni -e ni crne ne črhniti ne bele ne črne

càrigradskī -ā -ō carigrajski: carigradski drum, c. put carigrajska cesta od Beograda do Carigrada; carigradski mir sklenjen 14. mar. 1914 med zaveznicami Srbijo, Črno goro in Grčijo na eni ter Turčijo na drugi strani