Franja

dòspješan -šna -o (ijek.), dòspešan -šna -o (ek.) ki utegne: kada smo god -i, treba konju natrti prsa če le utegnemo, moramo ...; on je najdospješniji u selu on je tisti v vasi, ki ima največ časa

frâtar -tra m (lat. frater)
1. redovni brat, frater, menih
2. zool. špar, Sargus annularis; pa makar -i s neba padali pa če bodo ošpičene prekle padale

gȕbati -ām
I.
1. strastno, z užitkom opravljati
2. okuževati z gobavostjo: ako staru ne poslušaš majku, gubalo te materino miijeko če ne boš ubogal stare matere, naj ti njeno mleko prinese gobavost
II. gubati se gobaveti, postajati gobav: tako se ne gubao kao žaba gubavica

hȁrčiti -īm
I.
1. trošiti: harčiti na luksus
2. tratiti, zapravljati
II. harčiti se imeti stroške: kad se harči, nek se harči če se zapravlja, naj se zapravi vse

ȉkoliko prisl. kaj, le malo: ako se ovoj knjizi ikoliko može prigovarati ... če se tej knjigi le malo lahko očita ...

ȉzašto prisl.: Ilija ne upita za brata, ni za drugu snahu, niti izašto Ilija ni vprašal za brata in ne za drugo snaho, sploh za nič; taj dečak hoće u glumce, dođoh da ga vidim, pa ako je izašto da mi ga date če je sploh za kaj, mi ga dajte

izíći ìzīdēm, izídi, izídoh ȉzīde, izìšao izìšla
1. iti: izići u šetnju; izašli su u bioskop, u kino
2. iti (ven, iz), oditi iz: otac je izišao iz sobe vrlo oprezno, gotovo na prstima
3. iziti: izišla je knjiga iz štamparije; izišlo je sunce; mjesec će skoro izići
4. izbruhniti: izišle su boginje
5. končati se: sve će se dobro izići; sve će na dobro izići
6. postati: iz njega je izišao dobar dak; krivo ne može nikad na pravo izići
7. zbledeti: izišla je boja
8. nastati: odatle bi mogao izići veliki istočni rat
9. zrasti: Stojan je izišao lep i ugledan mladić
10. stopiti: žene su izišle na prozore
11. stopiti pred oči: kad sam prolazio ulicom, izicde mi slika vojvodanskih sela
12. miniti: izišla je godina dana; od onoga dogadaja izišlo je deset godina
13. izgubiti se: ovo je izišlo iz običaja
14. izstopiti: izići iz manastira; zbog slabog materijalnog stanja morao je izići iz škole; igrač je morao izići iz igre
15. opraviti s kom: izići s kim na kraj; s njim ću lahko izići na kraj
16. priti: kad je izišao sa robije, čekali su ga novi zadaci ko je prišel iz ječe ..., ko je odsedel ...; izići s kim na mejdan sprejeti s kom dvoboj; izišao je na glas nadaleko na daleč je zaslovel; već su po stranama gdje je bio pijesak i slabija zemlja izišli sa srpom že so v krajih ... začeli žeti; dune vjetar i odnese galiju bogzna kuda, da za tri mjeseca nije mogla izići na svoj pravi put se ni mogla vrniti na pravo pot; ti izidi na visoku kulu povzpni se na visok stolp; izići s predlogom predlagati; izići pred narod stopiti pred ljudstvo; kula je izišla iz svoga temelja stolp je zrasel iz temelja; izići iz noći preživeti noč; koliko izide to sve skupa koliko znaša to vse skupaj; ako bi se ostalo pri usvojenoj praksi, onda bi izašlo da nosioci zemaljskih kandidatskih lista ne mogu učestvovati pri senatorskim izborima če bi se ostalo pri sprejeti praksi, bi to pomenilo, da ...; on je izišao iz naroda on izhaja iz ljudstva

izvijátiti izvìjātīm dial. zleteti iz, popihati jo: brzo je izvijatio iz moje sobe; ako ne begenišeš, a ti izvijati, širok je i dug carski drum če ne ljubiš, če nimaš rad, pa pojdi ...

jâd m
1. žalost, skrb, trpljenje: svaki svoje jade najbolje znade; u ovim kućama sve jad i nevolje
2. težava: to mi zadaje mnogo jada
3. nesreča, revščina: olakšati komu bijedu i jad
4. ubožec, ubogo ljudstvo: to malo -a što je ostalo poslije kosovskoga boja, ta raja, to smo mi
5. učiniti od koga trista -a hudo kaznovati koga, uničiti koga; ni po -a ako je samo to še dobro, če je samo to; na jedvite -e z veliko težavo; šaka -a nekaj malega, neznatnega: to će o nama odlučiti veliki, mi smo tu mali, šaka -a

kȁpa ž kapa: službena, studentska, vojnička, sportska, šoferska kapa; kapa sa štitnikom kapa s senčnikom; bacati -u uvis metati kapo v zrak od veselja; mrka kapa zla prilika nič dobrega ne pomeni, če srečaš črno kapo (duhovnika); davati -om i šakom dajati radodarno; djevojka je pošla pod -u dekle se je omožilo; vrabac mu je pod -om ima tiča pod klobukom, ne pozdravlja; nakriviti -u potisniti kapo na stran, prešerno se vesti

kolìčak -čka -o, kòličak -čka -o kolikšen, kako velik, kako majhen: evo količak je zvonik; je li količak putir kako velik je kelih; pala mi glava slažem li količko je zrno pijeska naj mi glava odleti, če se bom zlagal, koliko je veliko peščeno zrno

kȗs m, mest. u kúsu, mn. kúsovi
1. kos: otkidati kus po kus trgati kos za kosom
2. grižljaj, zalogaj: to nije kus za tvoj zub
3. zajemanje z veliko žlico: ako se -om ne nakusa, jezikom se ne naliza če hočeš biti sit, moraš dobro zajeti
4. kratek hlod, ril: tovariti kusove iz šum

ljȅ členek za okrepitev nikalnice (ijek.): nitko lje zaplakat neće ako se piće istrese i lonac razmrska cijeli nikdo ne bo jokal, če se pijača razlije in lonec razbije, prav gotovo da ne

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

mogúćnōst ž
1. mogočnost: tvoja raste mogućnost
2. premožnost
3. mogočnost, možnost: pruža mi se mogućnost da se zaposlim; po -i po možnosti; ako ste u -i če morete, če lahko

mȑčiti -īm, mȑči, mȑčāh -āše, mȑčen
I.
1. črniti, temniti: bol mu mrči lice; mrčiti obraz sramotiti se, nakopavati si sramoto
2. ekspr. pisati, pisariti: moje bilješke mrčim trkimice
3. mrčiti pušku streljati, vojskovati se; mrčiti puškom koga ubiti koga s puško; ne mrči gaća kad kovati nećeš ne začenjaj, če ne misliš končati
II. mrčiti se
1. mazati se, črniti se
2. sramotiti se
3. mrščiti se, mrgoditi se: gazda se mrčio ako ga nije na pragu pričekala žena

nágaznī -ā -ō: -a mina mina, ki eksplodira, če stopiš nanjo

namèti prisl. pri roki: daj mi onu knjigu, ako ti je nameti če ti to ni od rok

neka
1. členek, rabi za tvorbo želelnika, naj: reci neka dode; neka mu je prosto! bog mu odpusti
2. vez.
a) da: dao sam mu nešto novaca neka mu se nade da bo imel kaj v roke vzeti
b) čeprav: neka je rezultat pravilan, ali postupak nije dobar
c) če, ako: neka ustanem i dvaput koraknem, oblije me znoj

nèstadak -tka m: na -u ljudi i Staniša sudi če ni drugih ljudi, sodi tudi Staniša; ko ni sposobnih, se uveljavljajo tudi nesposobni