-
mìnēj -éja m (gr. menaion) pravosl. cerkvena knjiga, ki prinaša življenjepise svetnikov in opravila na čast svetnikov za ves mesec, minej
-
oborknezòvati -knèzujēm opravljati čast oborkneza
-
opòštiti òpoštīm
I. pridobiti komu čast: opoštiti koga; on opošti i mene i sebe
II. opoštiti se pridobiti si spoštovanje
-
osvjètlati -ām (ijek.), osvètlati -ām (ek.)
I. osvetliti, narediti svetlo: osvjetlati obraz, čast
II. osvjetlati se pridobiti si (izgubljeno) čast
-
pòčasnica ž slavospev, komu na čast zapeta pesem
-
raskapetániti -pètānīm odvzeti komu kapitansko čast: raskapetaniti koga
-
sr̀bljāk -áka m liturgična knjiga pravoslavne cerkve z opravili in cerkvenimi pesmimi za vse leto po mesecih in dnevih v čast srbskim svetnikom
-
tròpār -ára m (gr. troparion) tropar, himna, pesem na čast svetniku na njegov god: prema svecu i tropar kakršen svetnik, takšen je tropar, vsakomur po zaslugah
-
trúniti trûnīm
I.
1. smetiti: truniti vodu
2. mesti: snijeg truni
3. brskati: truniti vaške s glave
4. otresati: vjetar truni voće s drveta; svaki čas je trunio pepeo s cigare; djevojka govori kao da rosu truni
5. omedeževati, delati zoper čast: truniti čiju čast; on je najviše mutio i trunio u roditeljskoj kući
II. truniti se drobiti se
-
zabanòvati zabànujēm
1. začeti opravtjati bansko čast
2. ekspr. zavladati: to nastojanje zabanovalo je u njemu
-
dûg m, mest. u dúgu, mn. dȕgovi dugóvā, dȕgōvā
1. dolg: dug je zao drug; grcati, plivati u dugovima dušiti se v dolgovih; biti do grla (do ušiju) u dugovima; leteći dug; pasti u dug; otpisati dug; utjerivati dugove izterjevati dolgove; učiniti kome poslednji dug izkazati komu zadnjo čast
2. dolg, dolžnost, obveznost
-
okáljati òkāljām (se)
1. oblatiti (se): da se zemlja blatom ne okalja
2. umazati (se): sunce prolazi kroz kaljava mjesta, ali se ne okalja
3. omadeževati (se): blaženi neokaljani u putu, utopio si dušu, a okaljao obraz omadeževa čast; okaljati ime, čast, obraz
-
slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima
-
svȁkī -ā -ō vsak: svaki da pokupi svoje stvari, pa da idemo; ovaj podmukli tip spreman je na -u gadost; ljudi od -e ruke različni ljudje; -a ti čast vsa čast ti; -o dobro vse dobro ti želim; -o malo = o toliko vsake toliko, zdaj pa zdaj
-
svjètlati -ām (ijek.), svètlati -ām (ek.)
1. gladiti, čistiti, da se sveti: svjetlati oružje
2. polirati, leščiti; svjetlati obraz biti v čast: žena je spremila i u sobama i u kuhinji sve što svetla obraz čestitoj domaćici
-
štâp štápa m (srvn. stap -bes) palica: pastirski, prosjački štap; maršalski, mađionički, bilijarski štap; seljaci se otimaju o kmetski štap kmetje se potegujejo za župansko palico, za župansko čast; sin joj je štap za stare dane sin ji je opora v starosti; zaraditi na štapu dobiti z beračenjem; prebiti, prelomiti, slomiti štap nad kim zloraiti palico nad kom; odnijeti gaće na štapu skupiti jo; stavljati štap u točak vtakniti, vtikati palico v kolo; štap u ruke iti na pot, oditi; ići o štapu iti ob palici; dotjerati koga na prosjački štap spraviti koga na beraško palico
-
ukáljati ùkāljām oblatiti, umazati, omadeževati: on mi je ukaljao moj obraz omadeževal je mojo čast