Franja

zgrážati se zgrȃžām se
1. zgražati se
2. strmeti od začudenja

žȉgolo -a m, mn. žȉgoli (fr. gigolo) žigolo, poklicni plesalec, ljubček, od partnerice plačani plesalec v nočnem lokalu

živáče -eta s dial. domača pernata žival, ena žival od perutnine

žvákalica ž
1. ekspr. usta: gladan sam, od jučer ništa ne bacih u -u
2. človek, ki kar naprej žveči, jé
3. ekspr. gobezdalo
4. ekspr. človek, ki počasi cedi besede
5. šalj. pod Turki, dajatev, ki jo je turški gost zahteval od podložnega gostitelja za trud pri žvečenju, pri jedi

Àdam m, Àdām -áma m (hebr.) Adam: od -a i Eve, od Eve i -a od davnih časov, od prastarih časov

ȁlfa s ime prve črke grškega alfabeta: malo alfa, veliko alfa; alfa-čestice, alfa-zraci, alfa-zrake alfa žarki, žarki alfa; od alfa do omega od začetka do konca, od a do ž

ȁz-bùki, ȃz-bùki prisl.: početi od az-buki začeti, pričeti od prve črke, od začetka: da započnem život još jednom od az-buki

bùdžāk -áka m (t. budžak) ekspr.
1. kot: povući se u budžak
2. samoten prostorček, kotiček: kriti se po budžacima
3. babin budžak babji kot, od koder navadno prihaja dež

càrigradskī -ā -ō carigrajski: carigradski drum, c. put carigrajska cesta od Beograda do Carigrada; carigradski mir sklenjen 14. mar. 1914 med zaveznicami Srbijo, Črno goro in Grčijo na eni ter Turčijo na drugi strani

crvèniti cr̀venīm rdečiti: požar crveni nebo; stid joj obraze crveni; crveniti se od stida, od ljutine biti rdeč od sramote, od jeze

čìjīgod čījāgod čījēgod neki: ja ću uzeti čijigod zadatak, svejedno čiji vzel bom od nekoga nalogo, vseeno čigava je

čòvjek m, čȍvjek -a, čovjèka m (ijek.), čòvek m, čȍvek -a, čovèka m (ek.) mn. ljȗdi
1. človek: čovjek je gospodar prirode; to je da čovjek poludi
2. mož, moški: ljudi i žene; umro mi čovjek, i ja ostadoh udovica
3. mož, človek: naš čovjek; sovjetski čovjek; radni čovjek
4. vrl mož: umro je čovjek, gdje takav još među nama živi
5. bivši čovjek izgubljenec; božji čovjek od rojstva nenormalen človek; božji ljudi berači; čovjek i po korenjak; čovjek od oka lep človek; čovjek od pera književnik; duša od -a dobričina; ljudi s koca i konopca vsakovrstni ljudje; svjetski čovjek svetovljan; hajdelberški, krapinski čovjek; čovječe, ne ljuti se človek, ne jezi se; čovjek-žaba potapljač, frogman

čúvēnje s, čuvénje s slišanje: ja znam to po čuvenju to sem slišal od drugih

dalèko prisl. daleč: daleko putovati, dotjerati, doterati; daleko od istine; to je daleko od onoga što očekivasmo; daleko brži, ljepši; daleko je od mene pomisao še na misel mi ne pride; daleko mu lijepa, lepa kuća naj bo kar najdlje od mene

dân dâna m, mest. dánu, mn. dâni, rod. dánā, daj. dánima, tož. dâne dan: preko -a; pod stare -e; prije, pre neki dan; iz -a u dan; radni dan delavnik; u pola bijela, bela -a pri belem dnevu; suđeni dan smrtna ura; sudnji dan sodni dan; za koji dan ćemo se vidjeti čez kakšen dan se bomo videli; pasji -i; od Kulina bana i dobrijeh dana od starih dobrih časov; Dan pobjede dan zmage; Dan borca; Dan Republike; Dan ustanka; Dan mladosti; Dan žena; Dan prava čovjeka

dának -nka m davek: danak države drugoj državi u staro doba; danak u krvi krvni davek v Turčiji od 15. do 17. stol., ko so krščanski starši morali izročiti svoje moške otroke državi za janičarje in druge državne službe; platiti danak vremenu, modi, običajima; veliki danak bot. pljučnik, Pulmonaria

dȅsetero v edn. neskl.; mn. deseteri -e -a desetero: od desetero njih othrani se petoro od desetih se jih je vzredilo pet; mogao bi nadvladati deset ljudi kao desetero male djece lahko bi premagal deset ljudi kot deset otro; desetero seoske djece skupilo se oko tihe crkvice deset vaških otrok se je zbralo okrog tihe cerkvice; na kuli desetero vrata na stolpu je desetero vrat; desetero čeljadi deset ljudi različnega spola ali starosti; njih desetero

dèsnī -ā -ō, dȅsnī -ā -ō desni: -a ruka, obala, strana; desni saobraćaj, promet; -o krilo naprijed, napred; biti čija -a ruka; krstiti se -om i lijevom, levom rukom od začudenja se križati

dȅvendel m (t. devel-den) v zvezi: od -a od najstarejših časov; to on nije stekao, to mu je od -a; žive ova sela tu od -a

djȅd m (ijek.), dȅd m (ek.)
1. ded, stari oče, prednik: djed po ocu, po majci, djed-Mraz dedek Mraz; od devet djedova od starih časov
2. bot. brezov goban, dedek, Leccinum scabrum
3. bogomilski verski starešina
4. dvorni dostojanstvenik v fevdalni Srbiji in Hrvaški