Franja

šègrtovati -ujēm biti vajenec, učiti se rokodelstva

šervánjiti šèrvānjīm
1. ekspr. mencorititi, mencati, obotavljati se
2. dial. biti nezvest v zakonu, skakati čez ojnice

šiljbóčiti šìljbōčīm nizko pog. stražiti, biti na straži

tamnòvati tàmnujēm sedeti, biti v ječi

tefèričiti -īm biti na izletu, na oddihu v naravi: on voli da teferiči

tèžati -ām
1. pridobivati na teži: naši prtljazi i kaputi, upijajući svaku kap kiše, težaju
2. ekspr. biti težak komu, nadlegovati koga: težaš mi svojim molbama

téžiti -īm
1. iti za čim, prizadevati si za kaj: težiti za čim; teško je reći za čim je težio
2. težiti, gravitirati: planete teže k Suncu; sile teže k središtu; koliko je Marko težio na pravdu
3. biti težek, biti težji: vi kvasite vašu robu da više teži; ta golema količina teži oko 8000 tona

trȅbati trȅbām (ijek., ek.)
1. biti treba: znaš kako bi trebalo da bude; ne treba da ideš na put; treba sto godina da se to popravi
2. biti potrebno, morati: treba da poštuješ roditelje; ja ću ti katkad trebati; ovo nije kao što treba da bude to ni tako kot bi bilo prav; tako ti i treba to si tudi zaslužil, prav ti je, prav se ti je zgodilo
3. potrebovati: trebalo mu je mnogo vremena dok svrši poslove

trȅbovati trȅbujēm (ijek., ek.)
1. biti potrebno: svim stvarima trebuje mjera; pa sad ovako kao što trebuje
2. potrebovati: to nužno trebujem
3. naročiti, sprejeti, prevzeti iz skladišča živežne in druge potrebščine za vojaščino ipd.: trebovati meso, hleb, uniforme, oružje

tȕcati -ām
I.
1. tolči, drobiti: tucati kamen, šećer, kafu, kavu, buhe, vaši, uši
2. trkati: tiho tucati na vratima
3. ekspr. tolči, mučiti: mrcvariće me, tucaće me, a ja bih više voleo da stanem pred preki sud
4. prijemati: ribar netremice gleda onaj komad tunje što se dotiče mora. Tucaju (ribe); reče polako
II. tucati se
1. biti se
2. tolci se: tucati se glavom o zid
3. bosti se: tucati se rogovima
4. trkati se: ovnovi se tucaju; o Uskrsu tucati se šarenim jajima

túljiti se tûljīm se sramovati se, biti v zadregi, ženirati se

tȕriti -īm
I.
1. poriniti: turi ta drva u peć
2. vtakniti: turiti ruke u džep
3. natakniti: turiti kapu na glavu
4. vreči, zabrisati: prevrnu babetinu pa je turi u koprive; turiti koga u tamnicu; Marko za njim topuzinu turi; pred vladiku mrtve turi glave
5. posaditi: turiti koga u čelo trpeze; turiti nevjestu na konja
6. vsaditi: turiti kruh u peć
II. turiti se
1. seči: turiti se rukom u džepove
2. vreči se: turiti se konju na ramena
3. pognati se: pa će za njim turiti se Turci
4. vreči se, biti podoben: turio se na oca

tȗtorovati -ujēm, tutòrisati -išēm biti varuh, skrbnik, zavetnik: ženo, nisam te ja uzeo da mi budeš tutor, nego žena, da me slušaš, a ne da mi tutorišeš

ùbrinuti se -nēm se biti zaskrbljen, v skrbeh: nemoj se ubrinuti za svoju djecu

ùdarati -ām
I.
1. udarjati: lako maše, a udara teško
2. zabijati: udarati kolac u zemlju
3. postavljati: udarati pritke za pasulj
4. zadevati: udarati nogom u korijen
5. odmerjati: udarati poreze
6. zavijati: udarati desno od puta
7. polagati: udarati temelj
8. napadati: udarati na neprijatelja
9. suvati, brcati: udarati nogom o kamen
10. nastavljati: udarati slavinu
11. natikati: udarati na kolac
12. nabijati: udarati pendžeta na cipele templjati čevlje
13. kljuvati: udarati kljunom u koru
14. biti plat zvona
15. opozarjati: to udara u oči
16. zaudarjati, dišati, imeti duh, smrdeti: udarati na paljevinu; meso već udara; vino udara na bačvu
II. udarati se
1. udarjati se
2. trkati se: udarati se u grudi
3. suvati se, brcati se
4. spopadati se

ùdioništvovati -ujēm (ijek.), ùdeoništvovati -ujēm (ek.) biti udeležen, dobivati delež

udostojávati -stòjāvām
I. spoznavati za vrednega: udostojavati koga
II. udostojavati se postajati vreden, biti vreden

ùjisati -išēm (t. ujmak)
1. ustrezati, biti primeren: daj dvije puške, da vidim bi li mi ujisale
2. podati se, prilegati se, pristajati: prsten joj ujiše
3. slediti komu, pridruževati se komu

ulíbati se ùlībām se
1. ženirati se, sramovati se, biti v zadregi: ulibati se od koga, pred kim
2. privijati se h komu, zvijati se pred kom: ulibati se pred kim

ùprtiti -īm
I. oprtati si, naložiti si, deti: grom djevojka, da uprti četiri momka, pa da ih nosi preko sela
II. uprtiti se
1. biti oprtan: ženske uprćene torbama penju se uz brdo
2. zaplesti se: u što sam se uprtio, a hoće mi se blaga, da to sve pričinim
3. skušati se, kosati se: onaj starac uprtio se sa mladeži