Franja

ulèžati se -īm se
1. uležati se: ostaviti što da se uleži
2. preležati se: roba se uležala
3. preležati se, oslabeti od ležanja, poležavanja

ȕmina ž prisoje, sončen, od vetrov zavarovan kraj, zatišje

ùnepovrāt prisl. od koder ni vrnitve: otići u unepovrat

ùnevrāt prisl. od koder ni vrnitve: idi unevrat

ȕpeka ž pik, brazgotina od pika: upeka poskoka

ùskočkinja ž, ùskočnica ž dekle, ki od staršev pobegne k fantu v njegovo hišo

ùskrs m vstajenje od mrtvih

uskrsávati uskr̀sāvām
1. vstajati od mrtvih
2. obujati od mrtvih

ùvjernīk m (ijek.), ùvernīk m (ek.) dial. eden od tistih, ki so dali moško besedo o miru, o premirju

uzlètjeti -tīm (ijek.), uzlèteti -tīm (ek.) vzleteti, dvigniti se od tal

ùzmučiti se -čīm se
1. namučiti se: uzmuči se zemlja misirska od gladi
2. vznemiriti se od bolečin: ako se bolesnik uzmuči

valòmet m bučno odbijanje valov od skal

vaskrsávati -kr̀sāvām
1. vstajati od mrtvih
2. obujati od mrtvih

vaskrsénje s, vaskrsnúće s vstajenje od mrtvih

vàskrsnuti -nēm
1. vstati od mrtvih: svi ga gledaju kao da je vaskrsao iz mrtvih
2. obuditi od mrtvih: niko ne može vaskrsnuti staru zadrugu

vèrtep m, rod. mn. vȅrtēpā (rus. , csl.) jaslice, ki jih otroci nosijo od hiše do hiše in čestitajo božič (pravosl.)

vjetròlom m (ijek.), vetròlom m (ek.)
1. od vetra polomljeno drevje
2. vetrolom, vetrobran

Vlȁhinja ž ženska oblika od Vlah

vôljno prisl.
1. z voljo, zlepa: ako ne ide voljno, neka ide nasilu
2. z voljo, od srca, iz srca: niti je on više pričao onako voljno, niti smo ga mi pazljivo slušali
3. hote, namenoma, zavestno: pesimistički gledaju na život, pa ga se često i voljno oslobađaju
4. voj. prosto (komanda, ko vojaki lahko zapuste vrsto in se razkrope); na mestu voljno (komanda, ko vojaki sproščeno stoje v vrsti)

vragòduh m od hudega duha obseden človek