-
medrèsa ž (t. medrese, ar.) medresa, muslimanska srednja in visoka verska šola
-
mèđāš -áša m
1. mejnik: uz kamen međaš graničar stoji
2. omejek, griva, travnati del med njivama, med njivo in potjo
3. obmejno ozemlje: mi barbari na turskom -u
4. mejaš, sosed
-
mèđica ž
1. mejica
2. anat. perinej, prostor med spolnim organom in analno odprtino
-
međùdnevica ž čas med velikim in malim šmarnom
-
međuvláda ž vmesna vlada, vlada med eno in drugo vlado
-
mȅropah -pha, m, mn. mȅropsi (gr. méropes) meropah, merophi, pol svobodni kmetje v srednjeveški fevdalni Srbiji z določenimi obveznostmi tlake in dajatev
-
mȅstve -āvā ž mn. (t. mest) v ljudski noši vrsta usnjene obutve s tankim podplatom in brez peta, podpetnikov
-
metànisati -išēm
1. globoko se klanjati in padati na tla pred sveto podobo: stupi pred ikonu, prekrsti se i triput metanisa
2. ekspr. suženjsko se plaziti pred kom
-
mijáza ž (gr. myíasis) vet., med. mijaza, obolenje, ki ga povzroče ličinke muh in nekaterih drugih insektov v človeškem ali živalskem telesu
-
mìnēj -éja m (gr. menaion) pravosl. cerkvena knjiga, ki prinaša življenjepise svetnikov in opravila na čast svetnikov za ves mesec, minej
-
mìrbožiti se -īm se poljubiti se in reči: "Mir božji!", gl. mirbožati se
-
mírkovača ž sorta trte in njeno grozdje
-
mirònosica ž ena od žena, ki so po vstajenju obiskale Jezusov grob in prinesle sveto olje, mazilo
-
mìsīrbaba m ekspr. moški, ki mu ne rasto brada in brki
-
mjezímac -mca m, mjèzimac -īmca m (ijek.), mezímac -mca m, mèzimac -īmca m (ek.)
1. ekspr. postržek, zadnji in najljubši sin
2. mezinec
-
mjezìmica ž (ijek.), mezìmica ž (ek.) zadnja, najmlajša, in najljubša hči
-
mlȁdēnci mlȁdenācā m mn. ženin in nevesta, mlada zakonca; Mlȁdēnci m mn.
1. god nedolžnih otročičev, tepežni dan, pametiva
2. pravosl. dan 40 mučenikov 22. marca, ko po šegi v Srbiji sorodniki in prijatelji obiskujejo in obdarujejo mladoporočence
-
mladogramàtičār m, nav. mn. mladogramatiki, lingvistična smer ob koncu 19. in v zač. 20. stol.
-
modrènica ž cianoza, posinjelost kože in ustnic
-
Mòrlāk -áka m, mn. Morláci Morlákā (it. morlacco, moro valacco) Črni Vlah, nekdaj ime za prebivalca severne kopne Dalmacije, živinorejca romunskega jezika in rodu