Franja

izrèći izrèčēm, ìzrečēm, ìzreknēm, izrèci, izrèkoh izrèče, ìzrekao izrèkla
I. izreči: izreći nepromišljene riječi; izreći svoje mišljenje, presudu, kaznu
II. izreći se
1. izreči se: ljudi su se izrekli za ovoga delegata
2. zareči se: nemoj njemu to govoriti, mogao bi se kasnije gdje izreći

izrédati ìzrēdām
I.
1. po vrsti našteti, zvrstiti: ko bi izredao sve njegove zasluge
2. po vrsti opravljati: u životu je izredao razna zanimanja
3. zvrstiti: izredati flašice
II. izredati se zvrstiti se: sad su se izredali svi prisutni te se poklonili uspomeni pokojnoga

izròditi ìzrodīm
I. roditi: izroditi mnogo djece; u Sarajevu je djecu izrodila
II. izroditi se
1. sprevreči se, izroditi se: izrodilo se žito; izroditi se u servilnoga tipa
2. izcimiti se: izrodila se svada

izròniti ìzronīm
1. priplavati na površino, na vrh: mladić je izronio iz vode
2. pokazati se: iz grma izroni košuta
3. nastati: iz sive magle izronio je svijetao, svetao dan
4. prinesti na površino, na vrh: izroniti prsten iz dubine

izrúgati ìzrūgām
I. ponorčevati se iz koga: Voltaire je smeono izrugao mnoge savremenike
II. izrugati se porogati se: izrugati se komu; knez se njim izruga i nasmije (nasmeje); izrugati se svemu tome

izrugávati izrùgāvām, izrugívati izrùgujēm
I. norčevati se iz koga
II. izrugavati se rogati se: mladi su šaputali i podmuklo se izrugivali

izùčiti ìzučīm
I.
1. izučiti se: izučiti zanat; izučen bravar, stolar
2. naučiti, izučiti: to je nju majka izučila
3. izučiti dovu odmoliti muslimansko molitev
II. izučiti se izučiti se: gledaj da se dete što izuči

izukŕštati izùkr̄štām
I.
1. prekrižati: izukrštati ruke
2. križati: izukrštati biljke
II. izukrštati se prekrižati se, križati se

izváliti ìzvālīm
I.
1. prevrniti, izruvati: izvaliti voćku iz korijena, korena
2. spodviti: izvaliti noge ispod sebe
3. pomoliti: na pendžer je glavu izvalio
4. izbuljiti: izvaliti oči
5. blekniti: izvaliti budalaštinu
6. ekspr. mahniti, primazati, udariti: on izvali ćušku na prvome do sebe
7. zvaliti, izleči: izvaliti što više poroda
8. oditi: četa iz sela izvali
II. izvaliti se
1. zavaliti se: izvaliti se na krevet, na zemlju
2. ekspr. umreti
3. pokazati se: iz magle izvali se sunce
4. zvaliti se, izvaliti se: izvaliti se kao jaje

izvaljívati izvàljujēm
I.
1. prevračati
2. spodvijati
3. buljiti: izvaljivati oči
4. slabš. leči, izlegati: svakoga polgoda izvaljuju po jedno dijete
II. izvaljivati se
1. valiti se: velika strmen, pa se stijene izvaljuju
2. ekspr. legati: izvaljivati se po zemlji
3. oči mu se izvaljuju gleda z izbuljenimi očmi
4. valiti se: elektrika grije, pilići se od topline izvaljuju

izváriti ìzvārīm
I.
1. izkuhati: izvariti govedinu
2. skuhati: jesi li izvarila čorbu
3. zvariti: koliko on u jedan mah najviše piva izvari
II. izvariti se izkuhati se: meso se izvarilo, bez ukusa je

izvèsti izvèdem, izvèdoh ȉzvede, ìzveo izvèla, izvèden -èna
I.
1. odpeljati: izvesti djevojku iz kuće
2. popeljati: izvesti koga u kazalište, u pozorište, koga na brdo, u polje, zločinca pod vješala
3. pokazati pot (v življenje): izvesti koga na put
4. izvesti: predstava je bila odlično izvedena; izvedene riječi izpeljanke, izvedenke
5. realizirati, izpeljati: ovaj se račun ne može izvesti
6. narediti: izvesti zaključak, sud, formulu
7. izpeljati: od imenice izvesti glagol
8. pripeljati: izvesti svjedoke pred sud
9. speljati: izvesti vodu na izvjesnu visinu
10. pritirati: izvesti pred sudiju
11. zapeti: izvesti pjesmu
12. zvaliti: kvočka je izvela piliće
13. izvesti stvar na čistac, na čisto, na čistinu pripeljati zadevo na čisto; izvesti iz zabune izvesti, izpeljati iz zadrege
II. izvesti se zvaliti se: patke su se izvele

izvèsti izvèzem, ìzvesti izvèzēm, izvèzi, izvèzoh ȉzveze, ìzvezao izvèzla izvèzen -èna
I.
1. popeljati: izvesti koga u šetnju kolima
2. odpeljati: izvesti drva iz šume, otpatke iz grada
3. izvoziti: izvesti žito, industrijske proizvode
II. izvesti se popeljati se, odpeljati se: izvesti se kolima iz grada, brodom iz luke, autom do mora, na more

izvèštati -ām
1. ostareti, postati star: od bolesti je jako izveštao
2. oguliti se, ponositi se: kožuh ti je izveštao
3. zaradi starosti izgubiti sijaj: oči su ti izveštale

izvíjati ìzvījām
I.
1. zvijati
2. izvijati
3. izmišljati
4. izvabljati
II. izvijati se
1. zvijati se
2. izvijati se
3. vzdigovati se: dim se izvija iznad tvoje glave

izvijèno prisl. zvijajoč se: ide Cajka sitno i izvijeno drobi Cajka in se elegantno zvija

izvíkati ìzvīčēm, izvíči, ìzvīkān -a
I.
1. zaklicati: nisam čuo što je on izvikao
2. izklicati, razglasiti: izvikati Miloša za gospodara
3. oznaniti: zaptije su izvikale trnjenje ognjišta nočni čuvaji so oznanili, naj se pogasijo ognjišča
4. s kričanjem doseči: toliko si vikao, pa nisi ništa izvikao
5. spraviti na slab glas: izvikati djevojku
6. ošteti, ozmerjati
II. izvikati se
1. izkričati se: izvikao se, pa je sad miran
2. izkričati se na koga
3. priti na slab glas: izvikati se rdavim vladanjem

izvíniti ìzvīnīm (rus.)
I.
1. opravičiti: molim te da me izviniš zbog zakašnjenja
2. odpustiti: ja neću da ti izvinim tvoja nevaljalstva
II. izviniti se opravičiti se: izviniti se kod drugarice

izvínuti ìzvīnēm
I.
1. zviniti: izvinuti komu ruku; izvinuo je nogu
2. nasršiti: izvinuti obrvama
3. zavihati: izvinuti nosić
4. izviti: izvinuti iz ruke
II. izvinuti se izviti se

izvísiti ìzvīsīm
1. vzdigniti: izvisiti ašovom gomilu zemlje
2. ekspr. nasankati se, ne doseči, kar se je želelo: udvarao joj se, ali je izvisio, udala se za drugoga