Franja

bèglerbeg m (t. bejlerbeji, starot. beglerbeg) zgod.
1. beglerbeg, najvišji čin v nekdanji turški armadi
2. poveljnik vojnega področja, civilni upravitelj večje pokrajine

beglerbègāt -áta m, beglerbègluk m beglerbegovo vojaško in upravno področje

bèglija ž sorta hrušk

bèglučār m tlačan na begovskem ali državnem posestvu

bèglučiti -īm tlačaniti na begovskem ali državnem posestvu

bèglučkī -ā -ō begluški

bèglučkinja ž puška, pištola v ljudski pesmi

bègluk m (t. bejlik) zgod.
1. begovsko ali državno posestvo
2. tlaka na takem posestvu
3. begova rezidenca, upravno središče begovega posestva
4. uzeti u begluk konfiscirati, zapleniti

bègōnija ž, begónija ž bot. begonija, Begonia

bȅgov -a -o begov

bȅgovac -ōvca m človek v begovi službi

begòvāt -áta m begovat, begovska skupnost

bȅgovica ž begovica, begova žena, hči

bȅgović m begovič, begov sin, človek begovskega rodu

bȅgovina ž begovina, begova, begovska zemlja

bȅgovskī -ā -ō begovski: begovski pjevač, pevač ljudski pevec v begovi službi

bȅgovstvo s begovstvo, begovsko dostojanstvo, begovska čast, zemlja

bèhār -ára m (t. behar, perz.) cvet, cvetje sadnega drevesa: vjetar raznosi bijeli behar sa procvalih grana; vidim kako vjetar nosi oblake -a niz brijeg

bèhāran -rna -o razcveten, v razcvetu: -a voćka

behàrati -ām cvesti (sadno drevje): zelena je bašča beharala