-
dèriklūpa ž, m slabš. ponavljavka, ponavljavec v razredu
-
desètāk -áka m
1. desetak (dinar)
2. samec domače živali, star deset let: konj desetak
3. kdor ali kar je v zvezi z deset (vlak, ki pripelje ob desetih, vojak desete brigade ipd.)
-
desètār -ára m
1. desetar; najnižji čin v vojski: četni desetar vježba vojnike
2. vodja skupine desetih delavcev
3. desetnik: desetar 47. puka
-
desètina ž, desetìna ž
1. desetina, deseti del: to nije ni desetina onoga što je bilo pre rata
2. desetina, vojaška enota: ti si desetar prve -e
3. desetina, podložniška dajatev v fevdalizmu: kraljevska, gospoštijska, crkvena, gradska desetina
4. desetletje: sada smo u osmoj -i 20. vijeka, veka
5. deset in deset: u drugim se zemljama po desetine književnika muče da bi mogli pisati čistim narodnim jezikom
6. desetina, ruska ploščinska mera: imao je sto desetina zemlje
-
deskriptívac -vca m deskriptivec, kdor se poslužuje opisa v prikazovanju
-
dȅspot m (gr. despotes) despot, naslov srbskih vladarjev v 15. st.
-
devètāk -áka m
1. samec domače živali, star devet let: neka ostave ovna -a
2. kdor ali kar je v zvezi z devet (vlak, ki pripelje ob devetih zvečer, vojak devete baterije, devetega polka, devete brigade ipd.)
-
devètina ž, devetìna ž,
1. devetina, deveti del
2. devetina, dajatev podložnikov v fevdalizmu
3. približno devet
-
dèvlet m (t. devlet) zgod.
1. cesarska, sultanska oblast, vlada v Istanbulu: tako je devlet u Stambolu naredio, i gotovo
2. sreča, blaginja, obilje: veli se da je beg, zamijeniv gusle šarkijom, zamijenio i viteštvo -om
-
díčiti dȋčīm
I. slaviti, krasiti, hvaliti, biti na hvalo, v ponos: ne znam što te više diči, da li crne oči tvoje ili dobro srce
II. dičiti se
1. odlikovati se: dičiti se lijepim licem i još ljepšom dušom
2. ponašati se: dičimo se Prešernovim pjesmama
3. košatiti se: diče se njih dvoje po salonu
-
didaskàlije ž mn. (gr. didaskalia) didaskalije, v besedilu drame vstavljena pojasnila, navodila
-
diferencírati -èncīrām diferencirati, razlikovati, razločevati, delati razlike v čem
-
dìjāk -áka m (ngr. diakos) zgod.
1. v srednjem veku dvorni pisar pri jugoslovanskih domačih fevdalcih
2. nekdaj dijak samostanske šole, šolan človek
-
diljem predl. z rod. zastar.
1. vzdolž: diljem cijeloga tabora
2. proti: diljem doma
3. v teku: nije diljem cijeloga ljeta padala kiša vse leto ni deževalo
-
dìmije dȉmījā ž mn., dìmlije dȉmlījā ž mn. (t. dimi, gr.)
1. široke ženske hlače do členkov: nosila je dimije od crvene svile
2. moške hlače z zoženimi hlačnicami v kolenu: modre dimije od finog francuskog sukna pritegao je pod koljenima
-
dȉmiti -īm
I.
1. dimiti: dimiti meso
2. kaditi: peć dimi; dimiti cigaretu, cigaru ili lulu
3. ekspr. pobrisati jo: najbolje bi bilo da dimiš
II. dimiti se
1. kaditi se: oko stanice se dimi
2. dimiti se: meso se dimi
3. biti zavit v dim: gora Sinajska se dimljaše
-
dȉmnica ž zgod. dimnica, v fevdalizrnu davek od dimnika
-
dìrndl dìrndla m (abvstr. Dirndl "deklica") ženska obleka v tirolski ljudski noši
-
dȉsk m (gr. dískos)
1. disk: bacanje -a
2. gramofonska plošča
3. okrogla signalna plošča
4. liturgijski krožnik v pravosl. cerkvi: disk i putir
-
dìvān-efèndija m (t. efendi, gr.) funkcionar v vezirjevem konaku