Franja

drvòcjep m (ijek.), drvòcep m (ek.)
1. tnalo, naton, prostor ob hiši, kjer cepijo drva
2. tnalo, panj, na katerem cepijo drva

dr̀žati dr̀žīm, mi držímo, oni dr̀žē, vel. dr̀ži aor. dr̀žah dȑžā, impf. dr̀žāh dr̀žāše, del. dȑžao dȑžāla, držéći, dr̀žēći, dȑžān -a
I.
1. držati: držati jabuku u ruci; malter drži; držati riječ, običaje, pod ključem, u škripcu; mnogo držati na sebe; glavu visoko držati; bure drži 100 litara; držati koga u šahu, na uzici, u kliještima, u kleštima
2. vzdrževati: držati djeci guvernantu
3. imeti: držati kola i konja; držati govor pred skupljenim narodom; držati koga za prijatelja; držati konferenciju, sjednicu
4. pomagati, dajati komu potuho: držati komu stranu
5. prirediti: držati svadbu
6. trajati, držati: lijepo vrijeme drži, lepo vreme drži
7. razprostirati se: šuma drži do livade
8. paziti na koga: ona drži svoga čovjeka kao malo vode na dlanu
9. misliti, meniti: ja držim da on nije kriv
10. ceniti: mnogo držati do čega
11. drži ovim pravcem! pojdi to smer!
12. brati komu levite, kozje molitvice: držati kome lekciju
13. vrečo držati komu, pomagati komu pri slabem dejanju: držati kome svijeću
14. biti komu podložen: držati komu stremen
II. držati se
1. držati se: držati se za naslon; držati se zakona; držati se uspravno; vojnici se dobro drže
2. imeti se: držati se srećnim, sretnim

dȕdānje s
1. dudanje, igranje na dudo
2. sesanje

dȕdati -ām
1. dudati, igrati na dude
2. sesati, piti iz steklenice

dúditi -īm dudati, igrati na dude

dudùkāš -áša m kdor igra na duduk, na pastirsko piščal

dudúkati dùdūčēm, dudùkati dùdučēm dudukati, igrati na duduk, na pastirsko piščalko

dugàčko, dȕgačko prisl. na dolgo

dùhāč -áča m
1. pihač: duhač stakla steklopihač
2. godec na pihalnem instrumentu

dȕlac dûlca m (srvn. tulle) dial. dulec, cevka na gajdah

dùnāvka ž mlin na, ob Donavi

dupìnār -ára m priprava za lov na delfine

dȕplika ž (lat. duplieare) obtoženčev odgovor na tožilčevo repliko

dùvāč -áča m
1. pihač: duvač stakla steklopihač
2. godec na pihalnem inštrumentu

dvoàdresno prisl. na dva naslova

dvojáčiti dvòjāčīm
1. v drugo orati, na trznino orati
2. dvakrat dnevno jesti

dvȍjāko prisl. dvojno, na dva načina: o tome se može dvojako misliti

dvòjiti -īm
I.
1. ločiti, ločevati: iako nas vrijeme i prostor dvoje, računajte me ipak u svoje kolo
2. deliti na dva dela: planine dvoje našu zemlju
3. razločevati: dvojiti snove od stvarnosti
4. dvomiti, ne vedeti, katero od dvojega je pravo: ne dvojim da će me prijatelj skoro posjetiti; gledam i dvojim da li je pravo ovo ili ono
II. dvojiti se
1. ločevati se
2. dvomiti: o njegovu znanju ne može se dvojiti

dvòljetka ž (ijek.), dvòletka ž (ek.) figa, ki obrodi dvakrat na leto

dvòlučan -čna -o na dva loka, z dvema lokoma: -a duplja