-
ponádati se pònādām se upati: ljudi su se uveliko ponadali povratku u miran život so za trdno upali, da se bodo vrnili v mirno življenje
-
pònjegovati -ujēm (ijek.), pònegovati -ujēm (ek.) ponegovati: ponjegovati dijete, bolesnika; nadi sebi krov, oženi se, odomaći se, jer treba da se odmoriš, treba da se poneguješ da se kdo pobriga zate
-
pòpasti pòpadnēm
1. pasti na: knjigu je popala prašina
2. popasti: popale ga muke; popao ga strah
3. rda ga popala! da bi ga vrag pocitral!
-
posèrīš -íša m: izbiti koga do -a pretepsti koga, da mu vse uide
-
pòsrećiti se -ī se posrečiti se: posrećilo ti se da bi se ti posrečilo
-
potájiti -īm prikriti, utajiti: da mu ne bi koju potajili da mu ne bi kaj zatajili, utajili; je li, bato, gde si se potajio
-
pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla
-
pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina
-
pozàmrcati -čēmo: što razgovor kakav ne počnete, no pospaste i pozamrcaste? mar bi se pogovarjali, ne pa da ste drug za drugim pozaspali in vas je zatela noč
-
pozòbati pòzobljēm pozobati: pozobati grožde; zob; pravi se kao da je pozobao sve znanje (svu mudrost zemaljsku) ovoga svijeta dela se, kot da je z veliko žlico pojedel vse znanje, vso modrost tega sveta; kokoši su ti mozak pozobale kure so ti pamet pozobale
-
prášiti prâšīm rahljati prst, prahati, prašiti: prašiti njivu, vinograd; ekspr. jesti, tući se, raditi da se sve praši da se vse kadi
-
pred, preda predl.
1. s tož. pred: doći pred kuću, stao je pred oca; stao je preda me, preda te, preda se, preda nj; ići pred koga sprejeti koga; preda se ne dati kome ne dovoliti drugemu, da bi bil boljši; gladni kurjaci dozivaju se pred noć
2. z orod. pred: pred kućom raste lipa; braniti svoje ideje pred svijetom; i pred njim je bilo dobrih pisaca
-
prepòdoban -bna -o (rus.)
1. prečastit, presvet: -i otac arhimandrit
2. nedolžen: pravi se -bnim kao da ne zna dvije unakrst dela nedolžen obraz, kakor da ne zna do pet šteti
-
preslòviti prèslovīm dial. pregovoriti: Limo kaza kako ga je momak manastirski preslovio i prelastio da prevjeri; da bi se Kuči preslovili da bi se dali pregovoriti
-
prȅtēč ž (ijek., ek.): otišao u preteč da ga ubije stekel je naprej, da ga bo na poti prestregel in iz zasede ubil
-
prȅtraga ž
1. med. izvid, preiskava: pretraga krvi, mokraće
2. rekognosciranje: kršćane šalju Turci u -u pred turškimi oddelki gredo krščanske pačrulje, da vidijo, če ni kje skrit sovražnik
-
pretr̀glija m, prȅtrga m, ž preprodajalec, prekupčevalec -lka: pretrglije kupuju marvu na pretrg prekupčevalci kupujejo živino, da bi jo dalje prodajali, prodali
-
prežúriti prèžūrīm prehiteti, prenagliti se: a da ne prežure stvar, oni će se najprije posavjetovati da se ne prenaglijo s stvarjo
-
prìgledati -ām
1. popaziti: prigledaj mi dva blizanca sina
2. pogledati, opraviti nadzor: zorom je otišao da prigleda težake i obide voćnjake; domaćica će ići na stan prigledati kako stoji povrće da bo videla, kako je s povrtnino
-
prìmrcati -rčēm: da ranimo, da ne primrčemo, da ranije konak uhvatimo pohitimo, da nas ne bo noč lovila, da bomo kar se da kmalu v prenočišču