Franja

bjèžati -īm (ijek.), bèžati -īm (ek.)
1. bežati: bježati od koga, od neprijatelja; nije morao bježati preko granice; dan bježi, približava se noć
2. izmikati se, izogibati se: bježati od škole; bježati glavom bez obzira bežati v paničnem strahu

blagodáriti blagòdārīm (rus.), aor. blagodarih blagodari zahvaliti se, zahvaljevati se, biti hvaležen: blagodariti komu što, za što, na čemu; za sve te ljubaznosti ja ti u duši blagodarim

blagòvati blàgujēm
1. kositi, obedovati
2. gostiti se: blagovati na svadbi
3. živeti v izobilju, uživati: nije pravedno što zli blaguju, a pravedni pate

blȁtiti -īm
I.
1. blatiti, mazati z blatom: blatiti odijelo, odelo, cipele; ne gazi dete po blatu, ne blati cipele
2. blatiti, sramotiti: šire protiv nas najfantastičnije neistine i blate nas
II. blatiti se blatiti se, valjati se po blatu, kališati se: svinje se tamo blate

bláziti blâzīm redko plaziti se: nad srcem mojim jedan oblak blazi

blázniti blâznīm
1. laskati se, prilizovati se: on štuje puk, ali ga ne blazni
2. tudi ekspr. božati: blazniti koga rukom; on blazni zmiju u skutu
3. pohujševati; blazniti djecu
4. ekspr. gobezdati, govoriti neumnosti

blažèna s mn. cerkveni verzi, ki se pojo pred branjem apostola (pravosl.): znamenito Mokranjčevo djelo predstavljaju njegova blažena

blijèskati blȉjeskām (ijek.), bléskati blêskām (ek.) (se) bliskati, svetlikati se: oko barke naše bleskaše vatrena pena; rosa se po cvijeću blijeskala

blȉnja ž dial. nizek svet, kamor se voda steka s pobočja in na njem dalje časa ostane: orlu ste slomili krilo pa ga spustili u glib i u -u

blȉsnuti -nē zabliskati se, zablesteti, zablesketati se: noć se hvata, samo munja katkad blisne; Sterijino djelo je blisnulo na početku jednog razvitka

blîzni ž mn. pomotoma vdeta dvojna nit na statvah, napaka pri tkanju, če se pretrga nit

blížiti blîžīm
I. približevati: ovakvi postupci okoline bliže ga grobu
II. bližiti se približevati se: svi smo vjerovali da nam se bliži dan slobode

bljȅsnuti -nēm (ijek.), blȅsnuti -nēm (ek.) zabliskati se: odjednom bljesnu svjetlost; u Alijinoj ruci bljesnu sablja; bljesnula je misao

bljȕsnuti -nēm
1. bruhniti: ona vrisne, bljusne krvi na usta i prevali se
2. ekspr. začeti teči, začeti se cediti: svakom bi bljusnula voda na usta kad je vidi slehernemu bi se začele cediti sline, ko bi jo bil videl

bljȕznuti -nēm
1. brizgniti: bljuznula krv iz rane
2. uliti se: bljuznu kiša kao iz škafa, kao iz kabla

blúdjeti blúdīm (ijek.), blúdeti blúdīm (ek.)
1. bloditi, tavati: bludjeti po polju; misli moje, kud bludite
2. motiti se: samo plemeniti duhovi blude
3. nečisto grešiti: patriciji danju, noću piju, igraju, blude s heterama

blûdničiti -īm nečistovati, živeti v razvratu, vlačugati se, živeti v prostituciji: ništa ne radi, samo banči i bludniči

bòčiti -īm
I. bočiti: bočiti prsa
II. bočiti se
1. bojevati se: hoće da se boči s Turcima
2. ekspr. dajati se, lasati se: bočiti se s profesorima
3. upreti se z rokami v boke: žene se bočile pred kućama i gledale
4. košatiti se, šopiriti se, postavljati se, delati se važnega: boči se kao da je pašu posjekao
5. ekspr. dajati se, mučiti se: otac je umro, a majka se boči sa sitnom dječicom

bòdāč -áča m
1. vol, ki se rad bode: gdje će šutonja s rogatim bodačem
2. dial. vrsta ribiške mreže

bòdljiv -a -o
1. ki se rad bode: -o goveče
2. bodeč: -o trnje
3. zbadljiv: -o pero satiričara