Franja

izdòbriti ìzdobrīm dobro se končati: Ja vam kažem da ne valja što diraju u ćupriju, i neće izdobriti, vidjećete in ne bo se dobro končalo, boste videli; siromaštvo seljaka ne može nikom izdobriti ni trgovcu, ni zanatliji, ni radniku da je kmet reven, to za nikogar ni dobro, ne za trgovca, ne za obrtnika in ne za delavca

ìzjesti ìzjedēm (ijek., ek. tudi izesti)
I.
1. pojesti: dok čovjek s čovjekom tovar soli ne izjede, ne može ga poznati; ribe su ga u moru izjele; dosta sam ja u vas soli i hljeba izio (i hleba izjeo); u slast izjedoh ovaj komad pogače
2. odjesti, utrgati: izjede mi od zarade
3. izčrpati: ranije su mislili da kukuruz izjede zemlju gore od drugoga žita
4. razjesti: rda s vremenom i gvožde izjede
5. opikati: izjedoše nas komarci, buhe
6. izjesti batine biti tepen; izjesti vatru biti hudo ozmerjan; kuga ga izjela, da bog da daj bog, da bi ga kuga pobrala; izjeo vuk magare volk je raztrgal osla = zgodilo se je nekaj hudega, toda za to se nikdo ne zmeni, nikomur ni mar
II. izjesti se
1. pojesti se, požreti se: najbolje bi bilo sve pauke stjerati u veliku prostoriju, neka se medusobno izjedu
2. obrabiti se: šta vi radite kada se poluga na koturu izjede
3. ekspr. sunce se izjelo sonce je mrknilo

izlíšiti ìzlīšīm
1. biti dovolj: iz ovoga komada čohe ne mogu čakšire izlišiti iz tega kosa blaga ne morem narediti hlač, je premalo
2. dati na stran: osjetio je da treba da mu izliši za popudbinu

izvijátiti izvìjātīm dial. zleteti iz, popihati jo: brzo je izvijatio iz moje sobe; ako ne begenišeš, a ti izvijati, širok je i dug carski drum če ne ljubiš, če nimaš rad, pa pojdi ...

izvinjénje s opravičilo: molim za izvinjenje prosim za zamero, prosim, ne zamerite

jȁdac jȁca m, jádac jáca m ptičja kobilica, furkula: lomiti jadac komu staviti s kom; udariti komu jadac ogoljufati koga; znam za jadac ne boš me opetnajstil; spolja gladac, iznutra jadac zunaj vse lepo, znotraj pa največja grdobija

jâv m glas: ne pustiti -a od sebe ne se oglasiti; nema ni strava ni -a ni sledú ne glasú; stupiti na jav pokazati se; potražiti strv ili jav poiskati ga mrtvega ali živega

Jûrjevo -a s jurjevo: dobit ćeš, dobićeš na Jurjevo ne boš nikoli dobil, dobil boš ob svetem Nikóli

kâjda ž, kàjda ž (t. kaide, ar.)
1. nota: staviti u -e zapisati z notami
2. mn. napev, arija, note, z notami zapisano glasbeno delo
3. od te -e nema fajde iz te moke ne bo kruha

kȁpa ž kapa: službena, studentska, vojnička, sportska, šoferska kapa; kapa sa štitnikom kapa s senčnikom; bacati -u uvis metati kapo v zrak od veselja; mrka kapa zla prilika nič dobrega ne pomeni, če srečaš črno kapo (duhovnika); davati -om i šakom dajati radodarno; djevojka je pošla pod -u dekle se je omožilo; vrabac mu je pod -om ima tiča pod klobukom, ne pozdravlja; nakriviti -u potisniti kapo na stran, prešerno se vesti

kàpūt -úta m (it. cappotto) suknja, suknjič: muški, ženski, dječji kaput; nije bio kaput nikada prijatelj gunju meščan in kmet se ne gledata lepo; isprašiti komu kaput pretepsti koga; okretati kaput prema vjetru; skinuti komu kaput s leda; svaki kaput nositi naopačke vsako zadevo presojati narobe

kćî kćȅri, zval. kćȅri, orod. kćȅri, kćêrju, mn. kćȅri, rod. kćèrī hči: to je moja kći; Evina kći; kći na udaju hči za možitev; nemoj, kćeri, gubit dana ne zapravljaj časa, hči

kímet m (t. kyjmet, ar.) dial.
1. vrednost, cena: svakom topu kimet poznavaše
2. pomembnost: veliki kimet mu pridaje
3. mera: taj jede kao domba, ne zna sam sebi -a
4. njemu se ne zna božjega -a sam ne ve, kaj bi rad, kaj hoče

klȁda ž
1. klada, hlod: sjediti na -i; naići na -u koja leži preko puta; glup kao klada; zaspati kao klada; kud će iver od -e jabolko ne pade daleč od drevesa; um caruje, a snaga -e valja boljša je pamet kot žamet
2. poleno
3. mn. klade: ležao je po tamnicama u kladama
4. ekspr. klada, neroden, nespreten človek: neću ovakvu -u; ovo je klada od mesa

klȉnac klînca m
1. klin: objesiti šešir na klinac na zidu
2. klinec, žebelj: čekićem ispravljati stare klince
3. ekspr. nedorasel fant: moji drugovi varošani, klinci u kratkim gaćicama, rugaju mi se iza ćoškova; klincima ispod 16 godina zabranjen je ulaz u salu
4. ni -a neću maknuti ne bom s prstom mignil; kog -a mi možeš kaj mi pa moreš

kojekȍ -kòga, kojetkȍ -kòga kdor koli: nemoj da sjediš s kojekim ne sedi s človekom, ki ga ne poznaš; ne osvrći se na kojekoga ne oziraj se za vsakomer, za komer koli

kokòškē prisl.: pali su kokoške pravimo, kadar se dva rujeta in padeta tako, da se ne ve, kdo je koga vrgel

kȍlje prisl.: nije mi kolje ne utegnem

kȍljīvo s (gr. kóllyva) kuhana pšenica s sladkorjem in zmletimi orehi, polita z vinom, na slavi ali sedmini (pogrebščini) postrežejo z njo gostom: taj miriše na koljivo ta ne bo več dolgo trave tlačil; pojesti kome koljivo preživeti koga

kònac kónca m
1. nit: život mu visi o -u; udjeti konac u iglu; držati -e u svojoj ruci, u svojim rukama imeti oblast v svojih rokah; pomrsiti komu -e zmešati komu štreno; pričati s konca, s konopca pripovedovati zmedeno, brez reda; sakriti, zaturiti -e prikriti, prikrivati prave namene
2. sukanec: mosur -a
3. vrvica
4. konec: sve mora imati svoj konac; bez kraja i -a; tjerati mak na konac ne odnehati, gnati zadevo do konca; koncem godine na koncu leta