Franja

mòtika ž
1. motika: kopati -om kopati z motiko; kad motika zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; od kolijevke do -e od zibelke do smrti; hljeb bez -e lahek zaslužek; kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo, kar leze in gre
2. pog. ploščinska mera, kolikor kopač na dan skoplje: motika vinograda, njive, livade

mr̀tav -tva -o, dol. mȓtvī -ā -ō in mr̀tvī -ā -ō
1. mrtev: mrtav čovjek, jezik, kapital, inventar, vulkan; mrtvi teret mrtvo breme, balast; mrtvi ugao mrtvi kot; mrtvi hod prosti tek; mrtvi kolosijek (kolosek) mrtvi tir; -a ulica, sezona, tačka, zona; -a kopriva bot. mrtva kopriva, Lamium; -a priroda tihožitje; -a straža voj. mrtva straža; -o more mrtvo morje; Mrtvo more; -o slovo na papiru mrtva črka na papirju
2. mrtvaški: mrtvi znoj obli joj cijelo tijelo; mrtvi znoj probi sve prisutne
3. mrtav umoran do smrti utrujen; izbiti koga na -o ime premlatiti koga kot slamo; -o puhalo ekspr. lenuh

mukàjet neskl. prid. (t. mukajjet, ar.) pozoren: budi mukajet, vidjećeš ga; biti komu mukajet biti pozoren do koga: on joj nije mukajet ne zmeni se zanjo

nàpršče -eta s, mn. nàprščād ž dojenček: Nijemci su otjerali sa rodne grude sve od naprščadi do staraca od dojenčkov do starcev

nȅpravedan -dna -o
1. krivičen: biti - prema komu biti krivičen do koga
2. neupravičen: -a sumnja

neprávo s nepravo: pokojni je bio u -u protiv nas rajni ni imel prav v odnosu do nas

nȅšto nȅčega zaim. nekaj: nešto me stislo u grlu; ima li tu nešto bašče; bojati se nečega; posvetiti se nečemu; nešto novo da ti kažem nekaj novega da ti povem; zamoliti za nešto brašna; spojiti se s nečim; ako bi do nečeg došlo če bi do česa prišlo

pája ž (t. paje, perz.) stopnja, položaj, čin: s -e na -u dok i na ličinu od stopnje do stopnje navzgor in končno na vrv (kar je bila pogosto usoda turških dostojanstvenikov)

pânj pánja m
1. panj, štor: truo panj; kovački, mesarski panj; sjesti na panj; u peći pucketa panj srubiti do -a odsekati, odrezati do štora, pri štoru
2. klada: glava mu se našla na krvničkom panju; jagnjetina s -a pečena jagnjetina razsekana na kladi, na panju

péra ž ljubk. od perčin, v frazi: biće (bit će) šaka pere prišlo bo do spopada

pêrje s perje: guščje, kokošje perje; počupati kokoši perje; kititi se tudim -em krasiti, lišpati se s tujim perjem; biti u rdavu -u ekspr. biti v slabi koži; pokislo mu perje drži se kot mokra kura; uvaliti se u perje dokopati se do blaginje

pȉti pȉjēm, oni pȉjū, pîj, pȉjāh -āše, pȉh pî; pȉjūći, pȉo píla piti: piti vodu, vino, mlijeko, u čije zdravlje; piti bratimstvo piti bratovščino s kom; tu se ne zna ni tko pije ni tko plaća; piti kao smuk piti kot žolna, kot goba; piti kome krv, dušu mučiti koga; piti na pamuk gl. pamuk; danas mi se ne pije danes mi ni do pijače, mi pijača ne gre

pjȅvati -ām (ijek.), pȅvati -ām (ek.)
1. peti: pjevati narodne i umjetne pjesme; pjevati kao ptičica, uz klavir, s lista po notah, iz fistule, u zboru, u koru, u horu, uz gusle
2. opevati: pjesnik pjeva junake
3. pesniti: Višnjić je pjevao pjesme o Prvom ustanku
4. ne pjeva mi se ni mi do petja

plȁčka ž ekspr. jok: igračka plačka od igre do joka (pri otrocih) ni daleč

po prisl. pol: po sata; na po puta; u po bijela dana pri belem dnevu; dan po dan i mjesec prode dan za dnem in mesec je naokrog; mi napredujemo oprezno, korak po korak korak za korakom; zrno po zrno, eto pogača zrno do zrna in pogača je tu; dovodili su ih dvojicu po dvojicu pripeljali so jih, dva po dva; to se je dogodilo sada po drugi put sedaj drugič; bio je mislilac i po bil je velik mislec; slušati priču na po uha poslušati zgodbo z enim ušesom; to sam uradio bez po muke to sem naredil z lahkoto

pòčas prisl. v izrazu: čas počas od časa do časa, na vsake toliko: čas počas prinese muštiklu ustima

pòkrov m
1. mrtvaški prt: tu kraj mene šije se za mene mrtvački pokrov
2. pokrov za krsto: grobar čekićem zakiva čavle na -u mrtvačkog sanduka
3. odeja, pokrivalo: biljni pokrov; šumski pokrov naših planina
4. streha: pokrov škole se nakrivio; pokrov kuće
5. od povoja do -a od zibelke do groba; ukrao bi i bogorodičin pokrov ukrade vse, do česar pride

polágati pòlāžēm
1. polagati: polagati temelje zgradi, novom životu, prugu; polagati stoci hranu, sijeno, seno; polagati mnogo na koga, nadu u koga; polagati novce, račune
2. opravljati: polagati ispit; polagati zakletvu prisegati; polagati pravo na nešto lastiti si pravico do česa, na kaj

pòpēti pȍpnēm, pòpni, pòpēh pȍpē, pȍpeo pȍpēla
I.
1. postaviti: popeti vješala narodnim izdajnicima
2. razpeti: popeti šator, čador; posrijed polja popeo čadorje
3. dvigniti, vzdigniti: povadili nešto ruha iz sanduka i drugo su sa sandukom popeli na tavan; popnite me na prozor
II. popeti se
1. povzpeti se: popeti se na drvo, na konja
2. stopiti na, povzpeti se: popeti se na prijesto, na presto, na katedru; popeti se do grla priti kaj do grla; popeti se komu na glavu, na vrh glave zrasti komu čez glavo; popeti se komu na leda splezati komu na hrbet
3. stopiti v: popeti se u vlak, u voz, u kola
4. popelo mu se nešto za vratom nekaj se mu je izpustilo na vratu

pȍstāt ž postat: kopači, žetelice rade u -i; do mraka se može istjerati još jedna postat do noči lahko skopljemo, požanjemo še eno postat