Franja

olúpati òlūpām razbiti: tamo leže posude s olupanim emajlom; gubite mi se s očiju i vi i vaša kokoš, inače ću vam je olupati o glavurdu vam jo bom treščil v bučo; popravljati u sudaru olupana kola

òmrcati -čēm biti ob mraku: u čemu omrče, u tome osviće v obleki, v kateri je zvečer, je tudi zjutraj

òmrknuti -nēm
1. zmračiti se: kad je noćca bila omrknula ko je nastala noč
2. doživeti večer, dočakati večer, zvečeriti se komu: daj, bože, mirno omrknuti, a zdravo osvanuti
3. zateti: omrkao sam u Ljubljani, osvanuo u Osijeku noč me je zatela v Lj.; žuri putnik da stigne kući i ne omrkne na putu da ga ne bi zatela noč na poti

onemogúćiti -mògūćīm
I. onemogočiti: vi ste ga onemogućili u tom poslu vi ste ga v tem izpodnesli; tko je to nama onemogućio? kdo nam je prekrižal račune?
II. onemogućiti se onemogočiti se: onemogućiti se u društvu

opásnōst ž nevarnost: opasnost od čega nevarnost pred čim; izložiti se velikoj -i izpostaviti se veliki nevarnosti; biti u -i po život biti v smrtni nevarnosti

òporben -a -o zastar. nasproten: -i narod narod, ljudstvo, ki je v opoziciji

òpremak -ēmka m: ne znaš ti što sam ja potrošila za kćerin opremak ti ne veš, koliko me je stala bala, ko se je hči možila; ko ne zna šta je curski opremak u tudu kuću, taj se ne zna bogu moliti kdor ne ve, kaj se pravi, če se dekle moži v tujo hišo, ta ne zna moliti

opúhati òpūhām, òpūšēm
1. odpihati, odpihniti: taj bi junak opuhao austrijsku carevinu sa lica zemlje
2. uniciti, pokončati
3. pojesti: ambarovi se iscrpli, koševi se opuhali kar se je sušilo v kozolcih, je pojedeno

òrao órla m, mn. òrlovi zool. orel, Aquila: orao krstaš zool. kraljevi orel; suri orao zool. planinski orel; orao kliktaš zool. mali klinkač; orao klokotaš zool. veliki klinkač; orao zmijar zool. kačar: orao ribar zool. belorepec, postojna; dvoglavi orao; natjerala orla zla godina da zimuje medu kokoškama včasih se moraš znajti tudi v položaju, ki bi sicer bil nesprejemljiv; astr. Orao

oràtōrīj -ija m, oràtōrijum m (lat. oratorium) oratorij, muz. oratorij, prostor v cerkvi

osláviti òslāvīm razmahniti se: cvetala poneka poznija voćka u zelenilu koje je već bilo oslavio; snijeg je oslavio sneg je zapadel v velikih količinah

ȍstava ž
1. shramba: soba za ostavu; ovo blago ti na -u dajem
2. polog, depo: dati novac na -u
3. prihranki: svu svoju -u dali su popu
4. podigli su baraku za -u alata postavili so barako, da bi v njej spravili, shranjevali orodje

òstaviti -īm
I.
1. pustiti: ostavi ga, neka govori
2. zapustiti: ostavio je dvoje djece i ženu; ostavila ga duša umrl je; ostavi ga san ne more zaspati; ostavimo to pustimo to, ne govorimo več o tem
3. opustiti: ostaviti naviku, običaj
4. prepustiti: ostavi to meni
5. spraviti, shraniti: ostaviti prtljag kod garderobera, u garderobi
6. voj. ostav'! nazaj, v prejšnje stanje!
II. ostaviti se
1. zapustiti se
2. opustiti: ostaviti se pića i pušenja pustiti pijačo in kajenje; ostaviti se pera nehati pisati

ȍsuda ž obsodba: osuda na robiju, na smrt, na globu; osuda iz ogluhe obsodba v odsotnosti; uvjetna = uslovna osuda pogojna obsodba; oslobadajuća osuda oprostilna obsodba, sodba; za -u je ne more se sprejeti, odobriti; donijeti -u izreči sodbo

òsužnjiti -īm (se)
1. zasužnjiti (se): ljuto ga je dizdar osužnjio v hudo ječo ga je zaprl kastelan
2. zapleniti: on će osužnjiti moga konja

ȍsvīt m, osvítak -tka m osvit, svit, svitanje: u -u novoga vremena; na osvit nedjelje v nedeljo pred svitom

òtpasti òtpadnēm, òtpadni òtpadoh òtpade
1. odpasti: lišće je već otpalo
2. odpasti, izginiti: nevolje i brige otpadnu odmah; razlog za ženidbu je otpao
3. odpasti, izneveriti se: otpasti od vjere
4. pripasti: na svakoga člana društva otpade jednaki dio
5. odpasti, izpasti: otpao mu je posljednji končić
6. otpale ti ruke, dabogda v kletvici: naj ti odpadejo roke, bog daj

ovrániti òvrānīm
1. počrniti: obrve su ovranile dok su momke primamile
2. osramotiti: ovraniti komu obraz prizadeti koga v njegovi časti

p s neskl., dvaindvajseta črka latinične abecede, devetnajsta cirilske in osemnajsta glagolske azbuke, malo p, veliko P, v kemiji P simbol za fosfor, mali p. kratica za pater in p kratica za para

pápak pápka m, mn. pápci pâpākā
1. parkelj: rožna navlaka koja pokriva krajeve prstiju u goveda, ovce, koze, svinje zove se papak; otegnuti -e stegniti parklje, umreti; pružiti svuda svoje -e povsod stegovati svoje parklje, v vse se vmešavati; saviti -e umakniti se; zlatni papak šalj. svinjsko meso
2. sled: ni traga ovde nema čoveku! Tek papak negde što je uriven divlje koze ili košute
3. ekspr. ostanek: kao da mi je koža od celoloida što sagoreva brzo, jednim dahom plamena, iza koga ne ostaje skoro ništa: mali crni papak pepela