Franja

lȁn m
1. bot. lan: lan kao predivna biljka i kao uljarica
2. laneno predivo
3. laneno platno, hodno platno
4. Bogorodičin lan bot. navadna madronščica
5. trla baba lan da joj prođe dan delati nekaj, samo da se ubije čas

lȕk m, mn. lȕkovi
1. bijeli (beli) luk česen
2. crni, crveni luk čebula; drag si mi kao luk očima; na glavi luk tucati mučiti koga; ni luk jeo ni na luk mirisao delati se nedolžnega pri kaki stvari, aferi; udari tuk na luk spopadla, spoprijela sta se dva enako trmasta in žilava nasprotnika

mèsti mètēm, mètijāh -āše, mȅo mèla
I.
1. pometati: mesti pred svojim pragom; uzmicala je pred njim i suknjom mela bijeli nanos; mesti kapom zemlju delati nekaj nepotrebnega, nesmiselnega
2. mêsti (mêdem); snijeg, sneg mete; bura strast mete po duši
II. mesti se zmrzovati: mesti se na mećavi, na mrazu

mùha ž, daj. mùhi, redko mùsi mn. mȕhe múhā zool. muha: kućna muha zool. hišna muha, Musca domestica; ce-ce muha zool. cece muha, Glossina morsitans; muha blatara = muha đubrara zool. kalnica, Eristalis tenax; muha mesara zool. mesarska muha, Sarcophaga carnaria; činiti od -e vola delati iz muhe slona; ići kao muha bez glave; pasti kao -e na med; ne bi ni muhi zla učinio ne bi niti muhi nič hudega storil, gl. tudi mùva

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

ne os. zaim. tož. mn. dial. nas: čuješ li ne, mili gospodare ali nas slišiš; jer ne raditi hitro muka vreme ker nas bežni čas sili delati

òglušak -ška m: kupiti -e delati se gluhega, na ušesih sedeti

ȍpāz m, mest. na opázu pazka, pažnja, pozornost, čuječnost: biti na -u paziti; raditi s -om delati pazljivo; imati opaz na koga imeti pazko na koga, paziti na koga

pítānje s vprašanje: obasuti koga -ima; razumjeti pitanje; odgovoriti na postavljeno pitanje; socijalno, žensko, društveno, političko, ekonomsko pitanje; manjinsko pitanje; životno pitanje; škakljivo pitanje kočljivo vprašanje; on to radi sve bez ićijeg -a ne da bi koga kaj vprašal; kad je novac u -u ko gre za denar; naše čvorno pitanje naše najpomembnejše vprašanje; doći pod pitanje = doći u pitanje priti pod vprašaj; praviti iz čega pitanje delati iz česa vprašanje; sudija postavlja optuženome unakrsna -a; istočno pitanje ni do danas nije riješeno; kako ste? - hvala na -u

pȍtaja ž skrivališče, skrivno mesto: iz potaje ubiti koga zahrbtno ubiti koga; raditi nešto u potaji delati kaj skrivoma

pȕcati -ām
1. pokati: bombe pucaju; pucati od smijeha; drvo puca od zime; ekspr. jede da sve puca je požrešno; puca mi srce za kim poka mi srce za kom; puca mi prsluk gl. prsluk
2. streljati: pucati na zeca; pucati na gol
3. svitati (se): zora puca, bit će dana
4. svetlikati se: puca mi pred očima
5. meriti, ciljati: ovaj puca na visoke položaje; ovim je riječima na mene pucao
6. pucati u vjetar delati kaj brezsmiselnega, nekoristnega

ràzmjerica ž (ijek.), ràzmerica ž (ek.): raditi s -om delati preudarno

slȍn slòna m, mn. slònovi zool. slon: afrički, azijski slon; od muhe praviti (graditi) -a iz muhe delati slona

svȅ
I. nedol. zaim. vse: ona mu je sve i sva ona mu je vse na svetu; u našoj samoposluzi dobijete sve, od šivaće igle do lokomotive; sve u svemu
II. prisl. vedno, vse: on je iz dana u dan sve bolji; ja ga opominjem, ali on sve dalje tjera svoju; rijetko idem u grad, ja sam sve kod kuće; on razmišlja kako bi riješio zadatak; tvoja sreća je sve to manja; sve u šesnaest raditi nešto delati na vse pretege
III. vez. če, čeprav: sve i da mi se i zakuneš, ne vjernjem ti

svétac svéca m
1. svetnik: životi svetaca; praviti se svecem delati se svetnika; tući koga da sve svece vidi na nebu zelo tepsti koga; ovaj čovjek nije baš svetac; prema svecu i tropar kakršen svetnik, takšne so tisti dan molitve = vsakomur po zaslugi
2. praznik: ne svetkuje -a nikakvoga; ići u -a iti na žegnanje, na proščenje

svìrājka ž, svìrala ž piščalka, žvegla: praviti od zove svirajku delati bezgovo žveglo; to je na vrbi svirala do tega je še daleč, iz te moke ne bo kruha; biti deveta rupa na -i

talàmbas m (t. davulbaz) vrsta bobna: udarati u zurle i -e delati velik hrup za prazen nič, nezasluženo koga, kaj poveličevati

tȁm-tȁm medm.: praviti tam-tam delati bučno reklamo

tèatar -tra m, teátar -tra m (gr. theatron) teater, gledališče: igrati, praviti teatar delati teater; gl. tudi pozorište, kazalište

zvàničan -čna -o (rus.) uraden: -a ličnost, dužnost; -i razgovori, akti; -e prostorije; praviti se -čnim delati se važnega