Franja

latinášiti -ìnāšīm v pogovornem ali pisanem jeziku pretirano uporabljati latinske besede: nemoj toliko latinašiti

lèšinār m
1. mrhar, mrhovinar
2. kdor napada nasprotnika, ki se ne more braniti
3. zool. mrhar ali egiptovski jastreb, Neophron percnopterus
4. zool. črni mrhar, Silpha atrata

libáde -eta s (t. libade, ar.) žensko gornje oblačilo, do pasu, iz sukna, svile ali žameta, s širokimi rokavi, srebrno ali zlato vezeno

líder m (angl. leader) lider, leader, vodja, prvak politične stranke, ideološke ali drugačne skupine; lider laburističke stranke

lȉmūnka sorta jabolk ali hrušk

litijáza ž (gr. lithos) med. litiaza, tvorba ledvičnih ali žolčnih kamnov

lȍkma ž (t. lokma, ar.) dial.
1. grižljaj: da mi je sad jedne dobre -e
2. kos kuhanega ali pečenega mesa

lopàtāš -áša m
1. zool. evropski damjak, Dama dama
2. zool. navadna ali bela žličarka, Platalea leucorodia
3. zasmehljivo katoličan, ki se križa s celo dlanjo

lunanàut m (lat. luna, gr. nautes) kozmonavt, ki poleti na Luno ali okoli nje

ma členek, ki poudarja poljubnost zaimka ali prislova: mà kojī -ā -ē neki, ma kòjī kateri koli; màkoliko nekoliko, ma kȍliko kolikor koli; màkako nekako, ma kȁko kakor koli; màtko, màko nekdo, ma tkȍ, ma kȍ kdor koli; màšto nekaj, ma štȍ kdor koli

mačèvānje s šport. mečevanje, bojevanje z mečem, floretom ali sabljo, sabljanje

mȁća ž (it. macchia) dial.
1. pega, madež: maća na koži
2. spomladanski ali poletni dež, ko hkrati sije sonce
3. gl. plamenjača

màkar (gr. makári)
I. vez. čeprav, četudi: ja ne mogu to učiniti, pa makar se ubio; gladan pas laje, makar da su mu sve ovce na okupu
II. prisl. vsaj, najmanj: daj mi makar i najmanju stvar; starija je od mene makar deset godina
III. izraža poljubnost zaimka ali prislova: makar tko kdor koli; makar gdje kjer koli; makar što kar koli; makar kad kadar koli

màštrafa ž, màštrap m (t. mašraba, ar.) dial.
1. kupa, kovinska ali steklena z ročem: na stočiću su stajale -e, pune šerbeta
2. kozarec: domaćica će otvoriti -u kompota

mȁtrica ž, matrìca ž (fr. matrice, lat. mater)
1. matrica, papir, na katerem se piše tekst ali riše skica za razmnoževanje: pisati -u
2. model, v katerega je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: sadrena, voštana matrica
3. spodnji del stroja za stiskanje ali štancanje

màzija ž (t. mazy, fr. mazer)
1. jeklo: kao da je svaka riječ starog Ličanina bila komad teške -e
2. etn. razbeljeno železo, ki ga je obtoženi moral vzeti iz vrele vode, da bi se pokazala njegova nedolžnost ali krivda: ako krivac ne bi priznao krivicu, podvrgavan je božjem sudu, vađenju mazije

mèrtik m, mèrtuk m (madž. mérték, sla. mêra) dial., zastar.
1. votla mera za poljske pridelke (žito, vino)
2. vinska ali denarna bera, ki so jo nekdaj dajali samostanom

mètoh m, mn. mètosi mȅtōhā (gr. metoché) v fevdalni Srbiji
1. cerkvica ali samostan s pripadajočim zemljiščem
2. samostan ali cerkev, ki jo je patron poklonil večjemu samostanu
3. cerkvena zemlja, ki ni v istem kraju kot cerkev

mijáza ž (gr. myíasis) vet., med. mijaza, obolenje, ki ga povzroče ličinke muh in nekaterih drugih insektov v človeškem ali živalskem telesu

mìnder m (t. minder) dial.
1. slamnjača ali z volno napolnjena blazina za "sećijo"
2. gl. minderluk