Franja

trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a

trȕlī -ā -ō
1. trhli: truli zadah sporog raspadanja; -a daska; nagaziti na -u dasku stopiti na trhlo desko
2. gnili: sva sam ja -a, samo da se skljokam; -a politička vlast
3. bajni: truli bogataš; truli gazda

tȕčak -čka m, mn. tȕčci tȕčākā in tȕčkovi tȕčkōvā
1. tolkač: hidraulički tučak; -om se so ili kava, kafa tuče
2. možnar: žena metne soni tučak sebi medu noge
3. pirh, ki se pri trkanju ne stre
4. pestič: polenova zrnca moraju najprije dospjeti na žig -a na brazdo pestiča

tȗr m, mest. u túru (t. oturmak)
1. del hlač, ki pokriva zadnjico: navlačio je crne na turu zakrpane hlače; po tudem turu dvadeset pet nije ništa tuje bolečine ne bolijo; isprašiti komu tur našeškati koga po zadnjici; dati komu nogu u tur z brco v zadnjico koga odstraniti; napuniti nekome tur prestrašiti koga; na tur pasti na ta zadnjo pasti
2. vrečasto razširjene turške hlače pod zadnjico
3. ekspr. zadnjica, rit

tùtnjiti -ī bobneti, grmeti: iz vinograda čuje se kako tutnje prangije; u dvorištu tutnji kolo na dvorišču se hrupno vije kólo; u peći bučno tutnji vatra v peči bučno plapola plamen

úći ûdēm, oni ûdū, údi, údoh úde, ùšao ùšla
1. vstopiti: ući u sobu, u pedesetu godinu
2. priti: ući komu u trag priti komu na sled; ući u običaj preiti v navado
3. poglobiti se: ući dublje u neki problem, u pitanje
4. ući komu u volju prikupiti se komu
5. lada je ušla u pristanište ladja je zapeljala v pristanišče; ušao je đavo u njega šel je hudič vanj; na lak način je ušao u istoriju na lahek način se je zapisal v zgodovino

ùgnati ùgnām (dial. ùženēm)
1. segnati v: iz pameti je teže izagnati zabludu nego u nju ugnati istinu
2. pognati: ugnati strah u kosti kome; ugnati koga u grijeh zapeljati koga v greh; ugnati koga u laž prisiliti koga v laž; ugnati koga u red prisiliti koga na red

ȕho ȕha s, mn. ȕši ùšijū (slušni organ) in ùha úhā ter ušèsa ušésā (ročaj na loncu ipd.)
1. uho: čovjek ima dva uha; čovjek ima uši za slušanje: konj striže ušima; pocrvenjeti do ušiju; sjediti na ušima; kazati na uši; pretvoriti se u uho zelo pazljivo poslušati; uho od sjekire, od motike, od igle; provući se kroz iglene uši težko se dokopati do česa; zabadali su lopate do ušiju u zemlju i vadili kamenje; magareće uši oslovska ušesa; knjiga odnosno pojedini listovi imaju magareće uši v knjigi so posamezni listi na vogalu zavihani
2. zool. morsko uho, Haliotis striata

uhódati se ùhōdām se uhoditi se: dok se rad u reorganizovanoj zajednici uhoda, proći će prilično vremena; blagdan se slavi na uhodan način na način, kakor je v navadi; oni su zatražili neposredne pregovore obišavši uhodani mehanizam birokratskog sindikalnog stroja; proizvodnja se na novim načelima već uhodala

ûljē s
1. olje: maslinovo ulje oljčno olje; riblje ulje; ružino ulje rožno olje; laneno, mineralno, kameno, pećinsko, ricinusovo ulje; ulje od suncokreta sončnično olje; ulje od bukova žira; mašinsko ulje strojno olje; jestivo ulje jedilno olje; biljna -a rastlinska olja; eterična -a; -a za podmazivanje; sveto ulje; sipati ulje na vatru ulivati olje na žerjavico
2. olje, oljnata slika

ûm úma in ȗma m um, pamet: što ti pada na um; što imaš na umu; imati koga, što na umu misliti na koga, na kaj, imeti koga, kaj v mislih; ne silazi mi s -a ne gre mi iz glave; što na umu, to na drumu biti v svojem govorjenju odkrit; s -a sići, skrenuti zblazneti; umom šenuti znoreti; uzeti što na um vzeti kaj v misel, v pamet; smetnuti s -a izgubiti iz misli

ùmor m
1. utrujenost: pasti od -a, rušiti se od -a biti na smrt utrujen; mrtav od -a
2. pog. smrtna ura: biti na -u biti na smrtni postelji; vakat nami od -a dođe prišla je naša smrtna ura

ȕmōran -rna -o, dol. ȕmōrnī -ā -ō truden: umoran od hodanja, od puta; biti mrtav umoran biti na smrt trudan

ùpēti ȕpnēm
I. napeti: upeti sve sile
II. upeti se
1. napeti se: upeti se iz petnih žila = iz sve snage napeti vse sile, potruditi se na vse kriplje
2. zagledati se: upelo se njemu oko u djevojku
3. trmasto vztrajati pri svojem: upeo se pa ne da razlogu

uprédati ùprēdām (se) zapredati (se): on upreda brkove viha si brke; plovke upredale vratove i lepršale race so stegovale vratove in plahutale; suknja se upreda oko njenih nogu kao okačena na dva kola krilo je mahedralo okoli njenih nog kot da je obešeno na dveh kolih

ùprste prisl.: znati što uprste znati kot na pamet; stresati kot iz rokava

ùpuće s odhod: kad sam sinoć na -u bio ko sem se sinoči odpravljal na pot

ùput prisl. takoj, precej: pošlji luda na put, pa hajde za njim uput pošlji norca na pot, pa takoj za njim sam

upútiti ùpūtīm
I.
1. napotiti, napeljati: uputiti koga na dobro; uputiti čitaoca na podrobnija proučavanja problema
2. poučiti, informirati, dati navodilo: uputiti koga kako mu valja raditi
3. poslati: uputiti komu pismo, molbu, žalbu; uputiti Skupštini pitanje nasloviti na Skupščino vprašanje, vprašati Skupščino
4. nakazati: uputiti novac novčanom uputnicom, poštanskom uplatnicom
5. seznaniti koga z, upeljati v: uputiti koga u tajnu poslovanja
II. uputiti se
1. napotiti se
2. poučiti se: uputiti se u čemu

ùranak -ānka m
1. zgodnje vstajanje, zgodnja ura: na uranku ob jutranji zarji
2. jutranji sestanek; đurđevski uranak Jurjevo, izlet v naravo na J.