Franja

čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
2. čast, poštenje: izgubiti čast
3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti

čȁša ž
1. kozarec: ispiti -u vode, vina; kod -e pri kozarcu; vinska, pivska čaša
2. čaša: cvijet, cvet sa žutom -om i nabreklim prašnicima
3. čaša, kelih: snašla ga je žučna, gorka čaša; čaša žuči, čaša gorčine izpiti je moral grenko čašo, kelih grenkobe; snašla ga je samrtna čaša umrl je; da me mimoiđe ova gorka čaša naj gre mimo mene ta grenki kelih; bura u -i vode vihar v kozarcu vode

čèlo s
1. anat. čelo: visoko čelo
2. čelo, prednja stran: čelo vala, talasa
3. na -u stola na častnem prostoru pri mizi; na -u društva na prvem mestu v družbi; delegacija je došla s predsjednikom na čelu

čmûl -úla m, čmȕla ž (furl. muzul, lat. modiolus) dial. lončen vrč: popio bi ga u -u vode utopil bi ga v žlici vode

čúvati čûvām
I.
1. varovati, paziti na: čuvati zdravlje, bolesnika, svoju čast
2. paziti (na): čuvati djecu, kuću
3. stražiti: čuvati magazin, kapiju, granicu, zarobljenike
4. hraniti, varovati: čuvati tajnu; to čuvam za sutra
5. braniti: čuvati svoje interese; odijelo nas čuva od hladnoće
6. ravnati s kom, paziti na: čuvati koga kao malo vode na dlanu
7. varčevati, hraniti, štediti: čuvati bijele pare za crne dane
8. pasti: čuvati ovce; nismo mi zajedno svinje čuvali
9. čuvati posljednju stražu biti na častni straži pri mrliču; čuvati zapećak sedeti v zapečku
II. čuvati se
1. varovati se: čuvajte se od lopova varujte se tatov
2. paziti se: čuvati se od jakih jela

ćȍrav -a -o (t. kor, perz.)
1. slep (na eni, na obe očesi): i -a koka pokoje zrno nađe; na jedno oko ćorav, a na drugo ne vidi; mani se -a posla pusti prazne marnje; -a mu strana! naj me v uho piše!; svi smo -o prošli slabo smo odrezali; zavijala je -a Anđelija začelo je mesti, začela se je huda zima
2. neveden, zmeden, neumen: -a mušterija

ćorsòkak -áka m (t. kör sokak, perz. ar.) slepa ulica: svijet je zašao u ćorsokak svet je zašel v brezizhoden položaj

ćòšak -ška m, mn. ćòškovi (t. köše, perz.)
1. ogel, vogal, ogal: kuća na -u ulice; domaćica drži tri ćoška kuće gospodinja podpira tri ogle hiše; biti na tri -a biti slabe volje
2. kot: u -u stoji furuna; stjerati koga u ćošak spraviti koga v težek položaj

d s neskl. šesta črka latinične abecede in peta cirilske ter glagolske azbuke; malo d, veliko D; d kot prilastek peti po vrsti: alineja d; 1. d razred; abonma D; vitamin D; D vitamin v rimskem številčnem sistemu D = 500; ton d na drugi stopnji C-durove skale: d-dur, d-mol; d kratica za dinar; d. kratica za drug; pion na d-liniji; D kratica za dama, kraljica v šahu; kratica itd., i d. = i dalje; i dr. = i drugi, i drugo; dr = doktor

dának -nka m davek: danak države drugoj državi u staro doba; danak u krvi krvni davek v Turčiji od 15. do 17. stol., ko so krščanski starši morali izročiti svoje moške otroke državi za janičarje in druge državne službe; platiti danak vremenu, modi, običajima; veliki danak bot. pljučnik, Pulmonaria

dànas prisl. danes: danas jesmo, sutra nismo; danas je bilo oblačno; danas će se navršiti godina od posljednjeg sastanka; danas sam prvi put u ovome gradu; danas-sutra danes ali jutri, kmalu, v najkrajšem času; dan-danas dandanes

dàrnuti dȁrnēm
1. dregniti: jeste li kada pokušali da darnete u osinjak; nikad nisam ni prstom nikoga darnuo
2. zadeti: darnuti koga u čast, u živac zadeti v živo; darnuti u zenicu, zjenicu zadeti v živo; darnuti u srce
3. ganiti: njega to darnu
4. on je malo darnut ni čisto pri pravem

dȁti dâm, dádēm, mi dámo dáte dȁju; nē dāmo in ne dámo, nè dāte in ne dáte; dádēš dádē in dȁdnēm dȁdnēš dȁdnē; aor. dȁh dȁ dȁsmo dȁste dȁdoše in dȁdoh dȁde dȁdosmo dȁdoste dȁdoše; vel. dâj -te, dȁo dála, dân dâna dâno in dána dáno ter dât dâta in dâta
I.
1. dati: dati komu dar, poklon, kuću u zajam, zadovoljenje, pare na račun, ostavku na službu, poticaj, znak, pravac, priliku; dati komu posao dati komu delo; dati stručno mišljenje, signal, znak; dati damama prednost
2. dovoliti: ne dadu mi s tobom govoriti, razgovarati
3. poslati: dati koga na zanat poslati koga, da se uči obrti; dati na škole
4. pripisati: dobro se drži, ne bih mu dao više od pedeset godina
5. roditi: ti ćeš mu dati djece
6. prirediti: dati koncert, predstavu
7. dati (poštenu, časnu) riječ; dati (tvrdu, božju) vjeru trdno obljubiti; dati zalogaj iz usta, krvi ispod grla biti zelo dober; dati komu za pravo pritrditi komu; dati pleća, leđa pobegniti, odkuriti jo; dati komu na znanje, do znanja; dati ruku onome koga voli dati roko tistemu, ki ga ljubi; dati aber dati glas, sporočilo; dati vjeru za nevjeru obljubiti, pa obljubo prelomiti; dati kome rog za svijeću ukaniti, prevarati koga
II. dati se
1. posvetiti se: dati se nauci, znanosti; dati se na posao
2. dati se, pustiti se: ne daj se!
3. obrniti se: bolest se dala na bolje
4. ljubiti se: ne da mi se jesti
5. roditi se: dalo se muško
6. dati se, vtakniti se: upravo bješe tu, a sad ne znam kud se dade
7. to mi se dalo na žao to me je užalostilo; u danim, datim prilikama v danih razmerah

dèbeo debèla debèlo, dol. dèbelī -ā -ō
1. debel: debeo ovan, zid, led, skorup, sloj, glas; debeli lim debela pločevina; -a daska, šala, laž, glava, leća, linija; -o crijevo, crevo
2. gost: -a magla, prašina
3. globok: -o more
4. hladen: debeli hlad, -a hladovina hladna senca
5. trd: -a noć
6. masten: -a plaća
7. iskren: -i prijatelj
8. -a berta ime nemškega težkega možnarja v I. svet. vojni
9. -a jaspra bot. gomoljasta zlatica, Ranunculus bulbosus; -i korijen, koren bot. repuščeva zvončnica, Campanula rapunculus

dekáda ž (gr. dekas -ados) dekada, obdobje desetih časovnih enot, dni, tednov, mesecev, let; desetdnevni teden v francoskem revolucijskem koledarju

dèmotskī -ā -ō demotski: -o pismo poenostavljena hieratska pisava v starem Egiptu

dȅrnuti -nēm
1. udariti: dernuti rukom o sto; dernuti nogom u vrata suniti brcniti z nogo v vrata
2. pasti, treščiti: dernuti o kaldrmu
3. zagrmeti: sa grada dernuše topovi
4. malo se dernuše riječima malo sta se sporekla

dȅrs m (t. ders, ar.) dial. predavanje, pridiga: očekivao je prvi sat predavanja, ders, u medresi; muftija je davao ders u džamiji muftija je govoril pridigo v džamiji

dȅrt m (t. dert, perz.) dial. skrb, žalost: od -a pije vino; u čardama zaljubljeni bećari razbijaju dertove v obcestnih krčmah samski fantje utapljajo žalost v pijači

dȅvēt štev. devet; on ni pet ni devet, nego zapali iz pištolja on pa je precej, ne bodi len, ustrelil s pištolo; pet za devet dati nekome prevarati, ukaniti koga; pet na devet v naglici, na hitro; knjigu sam pet za devet pročitao, pa je vratio; kod njega nema pet na devet on ne pozna šale