Franja

bràkičan -čna -o (n. brackig, holand.) slankast, brakičen; -a voda slankasta voda ob rečnem izlivu v morje

brȁva ž
1. ključavnica: verthajmova, dubrovačka brava; nalaziti se iza -e biti v zaporu
2. vezivo, ki spaja obe plaščni krpi školjčne lupine, cardo

br̂čan -čna -o, dol. bŕčnī -ā -ō
1. odličen: pored odličan kaže se za isti pojam i brčan (čovjek); on poče skupljati br̀čnije ljude
2. glavni: -o pero prvo in najdaljše pero v perutnici

brȅme -ena s, mn. bremèna (ijek., ek.)
1. breme
2. nošen otrok
3. biti pod -enom, u -enu, nositi breme biti v drugem stanu; osloboditi se -ena = rastati se s -enom roditi

bríznuti brȋznēm
1. brizgniti: voda briznu iz izvora
2. zapihati: vjetar briznu po rijeci, po reci
3. briznuti u plač bruhniti, spustiti se v jok

búbati bȗbām
I.
1. tolči, udarjati: pesnieom ih buba, nogama ih gazi
2. bobnati
3. žarg. šol. guliti se, piliti se: s knjigom svani, s knjigom i omrkni, sedi, bubaj, pa na knjizi crkni
4. ekspr. gobezdati: ne bubaj koješta
5. razglašati: svaku novost bubati na sve strane
6. dial. žreti
II. bubati se tolči se: petama se u tur bubati s petami se tolči v zadnjico

bȕbnuti -nēm
1. udariti, suniti, butniti: nešto bubnu u kapiju; bubnuti koga nogom; bubnula se šakom u prsa
2. ekspr. neumno blekniti: bubnuti kakvu glupost
3. telebniti: bubnuti o zemlju
4. planiti: bubnuti u sobu
5. iron. to mi bubnu na pamet to mi je treščilo v glavo

bùbreg m (t. böbrek)
1. anat. ledvica
2. ptičji želodec, mlinček: paprikaš od krila i -a ćurana
3. bijeli, beli bubrezi bikova, ovnova, kozlova moda
4. živjeti kao bubreg u loju živeti v blaginji; razmekšati nekome -e pretepsti koga

bùha ž bolha: čovječja buha; biti pun buha biti pretkan, prebrisan; ta me buha neće ujesti to se meni ne bo pripetilo; ujedale su me te buhe to zadevo, nesrečo poznam; imati buhe u ušima biti nemiren, imeti kršelje v riti

bukàgije ž mn. (t. bukagy) okovi na nogah jetnika: nositi bukagije biti v zaporu

bùktjeti -ī (ijek.), bùkteti -ī (ek.) plameneti, plapolati, goreti: vatra bukti; ljubav joj u srcu bukti; buktjeti pravednim gnjevom goreti v pravični jezi

c s neskl., tretja črka latinične abecede in sedemindvajseta cirilske in glagolske azbuke: malo c, veliko C; v matematiki količina c; a + b + c; vitamin C, C vitamin; C-dur, c-mol; C ključ; v šahu pion, pješak, pešak na c-liniji; C = celzij; C = carboneum

cakavìzam -zma m lingv. cakavizem, izgovarjanje glasu c namesto č ter z nam. ž in s nam. š: cinit, cudo, zena, suma nam. činit, čudo, žena, šuma v nekaterih istrskih in srednjedalm. čakavskih govorih

cȁr m, zval. cȁre, orod. cȁrem, mn. cȁrevi (rus. car, strus. , got. , gr. , lat. Caesar)
1. car, cesar: turski, etiopski, japanski car; biti car na svome biti sam svoj gospod; blago -a Radovana neizmerno bogastvo; -u uz koljeno sjediti doseči najvišje časti v javnem življenju; dotjerati -a do duvara spraviti koga v brezizhoden položaj; živjeti kao mali car; gorski car hajduk kot gospodar gozdov
2. zmijski car zool. udav, Boa constrictor

cȉglī -ā -ō eden, edini, en sam: ako ne padne kiša, neće biti ni -oga klipa ne bo niti enega klasa; za put smo trebali -ih deset minuta pot smo prehodili v pičlih desetih minutah

cȉk m, cȋk m svit: u cik zore ob svitu; u ciku v trenutku

cjeloplàtnenī -ā -ō (ijek.), celoplàtnenī -ā -ō (ek.): cjeloplatneni uvez vezava v celo platno

cr̂kva ž rod. mn. cr̂kāvā in cr̂kvī (stvn. kiricha, gr.)
1. cerkev: saborna crkva stolnica (pravosl.), prvostolna crkva stolnica (kat.); mjesto gdje se muslimani skupljaju na molitvu ne zove se crkva nego džamija, židovska bogomolja zove se sinagoga
2. cerkev, cerkvena organizacija, verniki: rimska crkva; katolička crkva; pravoslavna crkva; protestantska crkva; istočna, zapadna crkva; ženska crkva oddelek za ženske v pravosl. cerkvi

cûg m (n. Zug) nizko pog.
1. vlak: stigao je cug na stanicu
2. vod, vojaški oddelek
3. prepih: u sobi se osjeća cug; zbog onih cugova ti si se razboleo
4. poteza u šahu
5. imati dugačak cug krepko potegniti, globoko pogledati v kozarec

čȁs m, mest. u čàsu, mn. čȁsovi, čȁsi
1. trenutek: ja sam spreman svakoga časa; pravi čas; svaki čas; čas uklapanja mašine
2. ura: u pet časova ujutro; smrtni, policijski čas
3. šolska, učna ura: na času matematike; raspored časova urnik; davati časove na svom domu inštruirati
4. čas: čas odmora, rada, obračuna
5. časovi v pravosl. cerkvi opravilo, branje psalmov
6. zastar. minuta: manjka još tri časa, sedam časova do dva sata, do osam sati; u dobar čas, junaci! dobro srečo želim, junaki!