Franja

bèsebe prisl. v izrazu učiniti besebe narediti kaj nepresodnega, v duševni zmedenosti: nemoj tako jadna, može momak učiniti besebe, može se objesiti, može skočiti u vodu

bestràgija ž
1. ekspr. kraj, od koder ni vrnitve
2. neznan daljni kraj: vratiti se, doći iz -e priti, vrniti se iz daljnega sveta; otići u -u oditi v daljni svet

bìber m (t. biber, perz.) poper: biti biber po pilavu biti prvi v družbi; biber je zrno maleno, ali pred gospodu izlazi

bȉijeg m (ijek.), bêg m (ek.) beg: udariti u biijeg spustiti se v beg; nagnati u biijeg neprijatelja zapoditi sovražnika v beg; nalaziti se u bijègu, u bégu; biijeg kapitala; gl. tudi beg, mn. begovi

bijèda ž (ijek.), béda ž (ek.)
1. beda, revščina, uboštvo: nekada su naši umjetnici umirali u -i
2. nesreča, nadloga, nevolja: moga brata snašla velika bijeda; bijeda i nevolja velika nesreča; koja ti je bijeda kaj se ti je pripetilo; navući -u na vrat priti v nesrečo; izvući se iz -e; skinuti -u s vrata otresti se nesreče; bijeda bi je znala vrag si ga vedi!
3. nadloga, križ: komarci su velika bijeda u blizini močvara
4. beda, ničnost: sjaj i bijeda Hegelove filozofije
5. kriva obdolžitev: što na ljude -e iznosite?

bìljārda ž
1. biljardnica
2. Bìljārda nekdaj biljardnica v Njegoševem dvoru na Cetinju

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

bína ž (n. Bühne) pog. gledališki oder: pokretna, rotaciona bina; skočiti na -u stopiti v akcijo

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

bȉti bȕdēm in jèsam, sam, oni bȕdū i jèsu, su, vel. bȕdi, bȉjāh -āše, bȅjāh -āše, bȉh bȋ, bȉo bíla, bȕdūći
1. biti: ne zna se šta će biti od njega; srećan bio!; bit će, biće kiše deževalo bo; on ne bude lijen i skoči na mene on ne bodi len skoči name; on nije znao kako se to zove; juče si bila u gradu, je li? jesi li rado u školi - Jest, rado sam u školi; kad budeš gotov sa zadatkom, dođi k meni u sobu; noćas nisam dobro spavao; preko ljeta bijahu često veliki pljuskovi
2. biti, eksistirati: mnoge stvari jesu i bivaju, ma da mi o njima ništa ne znamo
3. dogajati se: šta bi dolje, čovječe?
4. biti podoben: nešto je na tebe, a nešto ima od mame
5. postati: od šugava praseta zdravo svinjče bude
6. tikati se: što je do mene, ja sam uvijek spreman da pomognem
7. napovedovati, slutiti: ako se krušac soli znoji, opet je to na kišu
8. bilo kako bilo v vsakem primeru; bilo pa prošlo to je bilo, pa sedaj ni več, pa je sedaj končano; biti komu trn u oku biti komu trn v peti; biti s kim na dobroj nozi biti si s kom dober, biti si s kom v komolce; biti s kim na rđavoj nozi grdo se s kom gledati; biti naodmet biti odveč; neka bude tvoja volja zgodi se tvoja volja; biti načistu biti si na jasnem; biti u svakoj čorbi mirođija povsod vtikati svoj nos; još je on bio u riječi, kad se otvore vrata ravno je on govoril, ko so se odprla vrata

bjèkstvo s (ijek.), bèkstvo s (ek.) begstvo, pobeg: biti, nalaziti se na -u; dati se u bjekstvo zbežati, začeti bežati; natjerati, nagnati u bjekstvo zapoditi v beg

bjèžati -īm (ijek.), bèžati -īm (ek.)
1. bežati: bježati od koga, od neprijatelja; nije morao bježati preko granice; dan bježi, približava se noć
2. izmikati se, izogibati se: bježati od škole; bježati glavom bez obzira bežati v paničnem strahu

blagovjèštenskī -ā -ō (ijek.), blagovèštēnskī -ā -ō (ek.): blagovještenski sabor srbski politični shod na dan Marijinega oznanjenja 1861 v Sremskih Karlovcih

bôg bȍga m, mn. bògovi bog: moliti se -u; u početku stvori bog nebo i zemlju; za -a miloga za božjo voljo; kumiti koga -om rotiti za božjo voljo; bog da mu dušu prosti bog se ga usmili, bog mu grehe odpusti; bog i duša pri moji veri, prav zares; čovjek kaže, a bog raspolaže človek obrača, bog obrne; bog je prvo sebi bradu stvorio; bože sačuvaj bog obvaruj; na pravdi -a brez krivde; vjerovati u boga verovati v boga; triput bog pomaže; bože mili, čuda velikoga! moj bog, kakšno čudo!

bògaz m, mn. bògazi (t. bogaz)
1. golt, žrelo: došlo mi je do -a
2. soteska, klanec: ako je jedna strana s kolima u tesnac ili bogaz već ušla, druga mora pričekati dokle ona prođe; poznavati staze i -e znajti se v težkem položaju

bogòmolja ž
1. molilnica, božja hiša
2. božja služba, molitev: zajedničke -e za kišu, za plodnost u polju; bez nevolje nema -e človek moli, kadar je v stiski, v nesreči

bòja ž (t. boja) barva: svijetla, svetla, tamna, mirna, mrtva, živa boja; naše nacionalne -e; lice je dobilo mrtvačku -u; boja glasa; zaštitna boja varovalna barva; vodena boja vodna barva; masne = uljane -e oljnate barve; prikazivati nešto u ružičastoj -i prikazovati kaj v rožnati barvi; anilinska boja

bȍlestan -sna -o bolan: bolestan od čega; bolestan od pluća, od srca bolan na pljučih, na srcu; bolestan u glavi, u nogama, u želucu, u stomaku bolan v glavi, v nogah, v želodcu; bolestan od tuberkuloze, od raka bolan za tuberkulozo, za rakom

bòraviti -īm živeti, bivati, muditi se, zadrževati se: boraviti duže vremena u inostranstvu; boraviti san ekspr. spati; boraviti vječni san počivati v grobu

bòsīlje s bosilje, šopki bosilja, bazilike; smilje i bosilje malo zlo v primerjavi z drugim zlom; spahije su u Srbiji smilje i bosilje, ali gdjekoja sela imaju drugu bijedu, tj. čitluksahibije