Franja

žbùnati se -ā se, žbúniti se žbȗnī se rasti v obliki grma, imeti podobo grma: johe se kraj potoka žbune; oblaci se žbunaju po plavom nebu

ženírati se žènīrām se (fr. gêner) ženirati se, sramovati se, biti v zadregi

žéžnica ž, žȅžnica ž jama, v kateri se kuha oglje, oglenica

žȉgolo -a m, mn. žȉgoli (fr. gigolo) žigolo, poklicni plesalec, ljubček, od partnerice plačani plesalec v nočnem lokalu

žìlāvka ž v Hercegovini sorta trte in vino iz njenega grozdja: sličan žilavci

žîr m, mn. žírovi
1. žir: bukov, hrastov žir
2. križ v kartah

žíriti žîrīm
I. žiriti, goniti svinje v žir, pitati z žirom
II. žiriti se rediti se: a šta će njemu novac, trutovima i kaluderima, da se žire

žljezdotòčica ž (ijek.), izcejanje mezge v poškodovanih mezgovnicah

žmȗr m dial. svrž, grča, oko v deski, presekanem deblu, žmula

župànija ž županija, nekdaj upravna enota v Hrvatski in Slavoniji

žvȁle žvâlā ž mn.
1. žvala, brzda, del uzde: metnuti konju žvale u usta
2. ekspr. gobec: žvale su usta kod pasa i kurjaka
3. med. žvala, gnojni izpuščaj v ustnem kotu
4. vučje žvale soteska
5. držati na -ama držati na uzdi

a s neskl., prva črka latinične abecede in cirilske ter glagolske azbuke: malo a, veliko A; a-dur; šesti ton C-dur skale; kratica za ar, alt, amper; A-dur, A vitamin; a-mol; a polje v šahu; razdaljina od tačke A do B; stranica a, visina a; a-osnove imenica

àđanskī -ā -ō: ađanski stanovnici prebivalci mesta Ade v Bački

armáda ž (špan. armada, lat. armata) armada, vojska: nepobjediva armada ladjevje Filipa II. 1588 v vojni proti Angliji

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

bȁbin -a -o babin, babičin; -a dušica bot. materina dušica; -a svila gl. babinjaci; -a žila bot. krvomočnica, Geranium; -o ljeto babje poletje, toplo vreme v pozni jeseni; -o uho bot. Peziza aurantia; -i dani = -i jarci = -i kozlići = -i pozajmenici = -i ukovi nestanovitno vreme ob koncu zime, v marcu in aprilu; -e sreće biti ne imeti sreče; za -o brašno šaljiv odgovor na vprašanje: Zašto -- Odgovor: za babino brašno

bandéra ž (it. bandiera)
1. zastava, prapor, bandera
2. drog za zastavo
3. drog: telegrafska, telefonska bandera; uhvatiti se na drugu -u uskočiti v drugo stranko

bânskī -ā -ō banski: banski stol zgod. za Stolom sedmorice najvišje sodišče v banovini Hrvaški

bàstati -ā (it. bastare)
1. upati si: basta meni smrti pogledati u oči upam si smrti pogledati v oči; majka ukori sina zašto već ne osveti brata, govoreći mu: "Kad ti ne basta, a ti svuci sa sebe gaće da ih ja obučem, a ti pripaši moju pregaču" če si ne upaš
2. posrečiti se: njemu je vazda bastalo ranu vidati
3. iti od rok, odsedati se: ne basta mu škola nikako; basta joj svaki posao
4. moči, biti kos: to tebi ne basta tega ne boš zmogel

bȅgovskī -ā -ō begovski: begovski pjevač, pevač ljudski pevec v begovi službi