Franja

razùmjeti razùmijēm (ijek.), razùmeti razùmēm (ek.) razumeti: razumjeti koga, što; o tome oni malo razumeju; to se samo po sebi razumije, razume; pa hajde da se razumijemo pa torej da smo si na jasnem; guske te razumjele bog te naj zastopi; razumijem, gospodine kapetane!

rèbro s, mn. rȅbra rȅbārā
1. rebro: prava -a, vita -a, lažna -a: munuti koga u -a suniti koga v rebra; prebiti komu -a polomiti komu rebra; polomiti, prebrojati, poravnati kome -a pretipati komu rebra; broje mu se -a lahko mu prešteješ rebra; s neba pa u -a nepričakovano, na naglem, kot strela z jasnega neba; s -a odgovoriti osorno, nataknjeno odgovoriti
2. rebro: -a lađe, čamca; glavno rebro lista sa bočnim -ima
3. reženj, rezina: dao je Nijemcu staro odijelo i rebro slanine
4. arhit. rebro: rebro svoda, kupole

rȅda ž vrstni red, vrsta: čija je reda na vodicu poći katera med vami je na vrsti, da gre po vodo; mladić je stražio kad je dolazila njegova reda mladenič je stražil, ko je bil on na vrsti; naš si čovjek, selo si digao za nas, reda je da se pogodimo ... prav je, da se pogodimo; najmirniji da si, reda ti se braniti bodi še tako miren, braniti se moraš

rédnja ž
1. vrsta: rednja je na našu kuću na vrsti je naša hiša; stani, sad je rednja moja počakaj, sedaj sem jaz na vrsti
2. kužna bolezen, ki gre od hiše do hiše

rêp m, mest. na répu, mn. na répu, mn. rȅpovi repóva
1. rep: podviti rep među noge; stati kome na rep; mahati -om; sve to nema ni glave ni -a; vući rep za sobom; riba, zmija maše -om; frak sa dugačkim repovima; rep kometa otklonjen je od Sunca; koliko repova imaš u štali
2. vrsta: stajati u -u pred trgovinom, pred kasom; biti na -u događaja; povući mačka za; stati zmiji na rep stopiti kači na rep
3. lisičji rep lisičji rep, vrsta ročne žage: prepiliti drvo lisičjim repom, lisičji rep bot. lisičji rep, Alopecurus; mačji rep bot. mačji rep, Phleum
4. staviti zecu soli na rep; udariti -om o ledinu ekspr. umreti

rešèto s rešeto: čistiti žito kroz rešeto; biti na situ i na -u biti na strogi presoji; proći kroz sito i rešeto; sipati vodu u rešeto = musti jarca u rešeto počenjati nesmiselne reči; uzeti koga na rešeto strogo presojati koga

rȉza ž
1. obleka
2. kuta, talar: baciti -u obesiti kuto na klin

rȍba ž (it. roba) blago: vunena, svilena, mješovita, prekomorska roba; kratka roba drobno blago, tkanine, ki se prodajajo po kosih ne na meter; pošiljka -e; poznavalac -e; sitna roba drobno blago; trgovina mješovite -e trgovina z mešanim blagom; kažu da je ova djevojka laka roba

rȍčnī -ā -ō (po času) določen, dogovorjen: kad dođe ročni dan; -o mjesto; nije nam -a na čelu pisana ni nam na čelu napisana smrtna ura

rúčak -čka m, mn. rúčkovi in rúčci
1. kosilo, obed: prije, poslije -a; svečani ručak; ostati na -u; pozvati koga na ručak povabiti koga na kosilo; prijatan ručak dober tek!; mali ručak dopoldanska malica, predjužnica
2. zajtrk: kad se poodjutri, pošto namire stoku, onda sjedu za ručak

rukàvica ž rokavica; ako je hladno, nosimo -e; jednoprsne -e; vunene -e; -e od kože; gvozdena rukavica; kopriva kroz -e ne pali; dobaciti komu -u izzvati koga na dvoboj; vratiti bačenu -u ne sprejeti poziva na dvoboj; prihvatiti, primiti bačenu -u sprejeti poziv na dvoboj

sàdanjī -ā -ē, sàdašnjī -ā -ē sedanji, zdanji, zdajšnji: sadašnje vrijeme lingv. sedanji čas; prilog sadašnji lingv. deležnik na -č

sàgnjiti sȁgnjijēm segniti, zgniti: sagnjila je kruška zgnila je hruška; na zemlji leži sagnjila kruška na tleh leži gnila hruška

sȁlo s salo, tolšča: živjeti od tuđega -a živeti na tuj račun

samòtrećī -ā -ē eden in še dvoje, dva: uvedu popa -ega na konak pripeljali so popa in še dva na prenočevanje

sàmpas m dial. paša brez pastirja: odbio goveda u sampas; ići, otići (u) sampas potepsti se, oditi na potep

sàmrt ž smrt, smrtna ura: blažena, srećna, sretna samrt; ležati na -i ležati na smrtni postelji; rane od -i smrtne rane

sèdlo s, mn. sȅdla sedálā
1. sedlo: baciti se u sedlo; izbaciti koga iz -a; naći se u -u priti do oblasti; uskočiti u čije sedlo dokopati se, dokomolčariti se na položaj koga drugega; pristaje mu kao kravi (kao krmači) sedlo
2. geogr. sedlo, preval: planinsko sedlo

selámet m (t. selamet, ar.)
1. rešitev: nadati se -u upati na rešitev
2. prava pot: izveo je djecu na selamet pokazal je otrokom pravo pot v življenje, lepo je vzgojil otroke

sȉto s sito: krupno, rijetko, gusto sito; ja sam prošao sito i rešeto marsikaj sem doživel na svetu; novo sito o klinu visi vsak novinec se trudi, da bi delo opravil kar najbolje; biti na -u i rešetu = biti prosijan kroz sito i rešeto = proći kroz sito i rešeto biti zelo preizkušen; novo sito na visoko seje, sije novo sito drobno seje