Franja

òdignuti -nēm (se) vzdigniti (se): on ne odiže više od zemlje glavu; odignuti se na put odpraviti se na pot

òdnos m
1. odnos, razmerje: imati dobar odnos prema ljudima; odnos dijelova prema cjelini; odnos uzroka i posljedice; odnos kapitalizam i socijalizam
2. odnos, razmere: socijalistički -i u našem društvu
3. odnos, zveza: medudržavni -i; dobrosusjedski -i sa okolnim državama, zemljama; prekinuti diplomatske -e
4. u odnosu na koga, na što v odnosu na koga, na kaj

òglušak -ška m: kupiti -e delati se gluhega, na ušesih sedeti

okràčati -ām postati kratek: okračala mu ruka te ne može iskupiti; pod jesen su dani okračali na jesen gre in dnevi so postali kratki; ekspr. noge mu okračale od umora zaradi preutrujenih nog ne more naprej

okrénuti òkrēnēm, okrénuh okrénu in òkretoh òkrete
I.
1. obrniti: okrenuti kome leda; okrenuti krmu prema vjetru; okrenuti razgovor u drugi pravac
2. napotiti: okrenuti koga na pravi put
3. zaobrniti: vjetar je okrenuo prema sjeveru, na sjever
4. pregovoriti: da okrene vezira da ga pusti
5. odpraviti se (na pot): on okrenu u planinu
6. ekspr. začeti: okrenuše redom vino piti
7. nastati: okrenuo snijeg, okrenula kiša, bolest
II. okrenuti se obrniti se: okrenuti se u postelji; okrenuti se na bolje; okrenuti se komu, na koga; svijet se tumbe okrenuo svet se je na glavo postavil; okrenulo se sve natraške vse se je obrnilo na najslabše

olúpiti òlūpīm
I.
1. olupiti: olupiti jaje
2. oluščiti: olupiti zid
3. razbiti: ovu gvozdenu šipku ću da olupim o tebe bom, razbil na tebi
II. olupiti se
1. olupiti se
2. oluščiti se: malter se olupio od zida; olupljen zid

òmaškē prisl. z zamahom: baciti kamen omaške; kamena se momci meću dvojako: s ramena i omaške; htjedne da potegne omaške kamenom za čobanom; omaške sijati, sejati sejati na roko

òmrknuti -nēm
1. zmračiti se: kad je noćca bila omrknula ko je nastala noč
2. doživeti večer, dočakati večer, zvečeriti se komu: daj, bože, mirno omrknuti, a zdravo osvanuti
3. zateti: omrkao sam u Ljubljani, osvanuo u Osijeku noč me je zatela v Lj.; žuri putnik da stigne kući i ne omrkne na putu da ga ne bi zatela noč na poti

ȍpāz m, mest. na opázu pazka, pažnja, pozornost, čuječnost: biti na -u paziti; raditi s -om delati pazljivo; imati opaz na koga imeti pazko na koga, paziti na koga

ȍpklada ž stava: opklada u što stava na kaj

ôs ôsa m, mn. ȍsovi in ȏsi, rod. mn. ȍsōvā gl. osa: polovina ploda šuplja, izgrizli ga iznutra osi; svega su me osovi na tavanu izujedali vsega so me ose na podstrešju opikale

òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
2. zaostati: ostati iza koga
3. osčati, obstati: ostati na pola puta

òstrmiti -īm strmo položiti: na suncu snijeg se topi, pa ispod snježnih kapalja, podmetne gunjac, ostrmi ga i čeka dok se natoči; bjaše sunce ostrmilo k zapadu sonce se je nagnilo na zahod, proti zahodu

ošíšati òšīšām ostriči: ošišati kosu; ošišati do kože ostriči na balin; ošišana kosa, glava

pȁdati -ām
1. padati: kamen pada ako ga pustiš iz ruku; kiša, snijeg, barometar, cesta pada; vrijednost novca, valuta pada; lišće pada s drveća; Uskrs pada ove godine na prvu nedjelju u aprilu, u travnju; rijetko i cijene padaju
2. odpadati: tu ne pada mnogo
3. padati na um prihajati na misel; teško mi pada težko mi je; pada mi rodak sorodnika sva; pada mi stric stric mi je

pája ž (t. paje, perz.) stopnja, položaj, čin: s -e na -u dok i na ličinu od stopnje do stopnje navzgor in končno na vrv (kar je bila pogosto usoda turških dostojanstvenikov)

pàljba ž (rus.) streljanje: puščana, topovska, mitraljeska paljba; brza paljba; počasna paljba častno streljanje, častni strel(i); otvoriti, osuti -u na koga začeti streljati na koga

pȁmēt ž, mest. u paméti
1. pamet: biti pri -i; soliti komu pamet; tu čovjeku pamet staje; to je jasno svakom ko ima i gram -i; biti kratke -i; utjerati kome pamet u glavu naučiti koga pameti; duga kosa, kratka pamet; imati više sreće nego -i; iznevjerila ga pamet zapustila ga je pamet; krenuti (pomjeriti) pameću znoreti, na umu zboleti; soliti komu pamet; vrana mu je popila pamet ni sposoben pametno ravnati
2. misel: padati na pamet prihajati na misel; nije mi ni na kraj -i ne pride mi na misel
3. (csl.) spomin: večna mu pamet

panàhija ž, panàija ž (gr. pan, áchos) gl. koljivo: -om služi se na pravosl. daći s panahijo postrežejo na pravoslavni pogrebščini; pojesti kome -u preživeti koga; i meni će mati umrijeti, i ja ću -e jesti

pânj pánja m
1. panj, štor: truo panj; kovački, mesarski panj; sjesti na panj; u peći pucketa panj srubiti do -a odsekati, odrezati do štora, pri štoru
2. klada: glava mu se našla na krvničkom panju; jagnjetina s -a pečena jagnjetina razsekana na kladi, na panju