Franja

te vez.
1. ter, in: ja mu pričam te pričam, a on ništa; oko vatrice posjedali ukućani te razgovaraju; raspre sjeme posijaše grko te s njim pleme srpsko otrovaše seme razprtij so posejali grenko in z njim zastrupili srbski rod
2. da: šta ti je te se tako ludo smiješ, smeješ?; šta ti je, more, te ćutiš? hej, kaj ti je, da molčiš?; on nagna sina te se oženi
3. pa: i još jedared, ne dam te ne dam
4. ki: naši su stari mnogo prevodili psalme, a osobito one te se zovu pokorni
5. pa še: da li je pismen? Pismen, te kako; ima li kakve razlike izmedu Slovena i Germana? - Ima, i te kakve!; da li se to isplati? - Isplati, i te kako!; to ti se i te kako isplati

tŕniti tr̂nīm
1. s trnovo metlo čistiti omlaceno žito; ja ču ovde žito bacati, a Jela će metlom trniti
2. još led mi noge trni mraz me spreletava po nogah; bolno mi trni ruka zagrižena lancima roka, ki so se vanjo zajedle verige, mi premira

trònosati -ošēm (gr. thronizein) posvetiti, posvečevati: tronosati crkvu; on tronosa crkvu Manasiju posvetil je cerkev Manasijo; oni tronosahu cerkve po Srbiji posvečevali so cerkve po Srbiji

tròvjēran -rna -o (ijek.), tròvēran -rna -o (ek.) troveren: -a zemlja dežela, kjer so tri vere

tvòriti -īm delati: žene su da zbore, a ljudi da tvore; svi oni skupa tvore porodicu vsi skupaj so družina; od pridjeva tvorimo imenice

ubòjati se -jīm se zbati se, ustrašiti se, zaslutiti nekaj hudega: bojao sam se ali se nisam ubojao; bojah se prosilaca, ali se ne ubojah, jednoga dana dodoše prosci i isprosiše me bala sem se, da bodo snubci prišli in tega strahu se nisem mogla otresti, nekega dne so snubci prišli in me zasnubili; bojala se za zdravlje svojega djeteta i ubojala se in strah je bil upravičen

ȕho ȕha s, mn. ȕši ùšijū (slušni organ) in ùha úhā ter ušèsa ušésā (ročaj na loncu ipd.)
1. uho: čovjek ima dva uha; čovjek ima uši za slušanje: konj striže ušima; pocrvenjeti do ušiju; sjediti na ušima; kazati na uši; pretvoriti se u uho zelo pazljivo poslušati; uho od sjekire, od motike, od igle; provući se kroz iglene uši težko se dokopati do česa; zabadali su lopate do ušiju u zemlju i vadili kamenje; magareće uši oslovska ušesa; knjiga odnosno pojedini listovi imaju magareće uši v knjigi so posamezni listi na vogalu zavihani
2. zool. morsko uho, Haliotis striata

uprédati ùprēdām (se) zapredati (se): on upreda brkove viha si brke; plovke upredale vratove i lepršale race so stegovale vratove in plahutale; suknja se upreda oko njenih nogu kao okačena na dva kola krilo je mahedralo okoli njenih nog kot da je obešeno na dveh kolih

ùprijeti ȕprēm (ijek.), ùprēti ȕprēm (ek.)
I.
1. upreti: uprijeti pogled u što, oči u koga
2. napeti: uprijeti sve sile = uprijeti se iz svih sila; žene opet upriješe veslima ženske so znova z vso silo začele veslati
II. uprijeti se
1. upreti se: on sam ne može se uprijeti carskoj sili
2. opreti se: svom težinom upre se u vrata

usìtniti ùsitnīm
1. zdrobiti: usitniti šećer
2. menjati v drobiž: usitniti novac
3. ekspr. drobiti: usitniti korake
4. pahuijice usitnile, zagustile začele so padati drobnejše, pa bolj goste snežinke; usitniti glasom govoriti z drobnim, visokim glasom

usjàktjeti -tīm (ijek.), usjàkteti -tīm (ek.): on je usjaktio očima od požude oči so mu zagorele od pohote

ùvjetovati -ujēm (ijek.), ùvetovati -ujēm (ek.) pogojevati: uzrok uvjetuje posljedice kakršen je vzrok, takšne so posledice

vàljān valjána valjáno, dol. vàljānī -ā -ō
1. priden, vrl: valjan đak
2. dober, pošten: bio je valjan trgovac
3. izveden, spreten: nisam mislio da je tako valjan na sablji da zna tako sukati sabljo
4. točen, pravilen: komisija je našla navode optužbe valjanima da so navedbe obtožnice pravilne
5. veljaven: ugovori o savezu još nisu pravno valjani
6. biti na zlo valjan biti nagnjen k hudemu

vâr m
1. razžarelost, žerjavica: klepati iz vara vzeti orodje iz žerjvice in ga klepati
2. vročina: ognja var
3. žar: var mladosti; prošla ju je var minila so leta njenega mladostnega žara
4. izvarek, zvarek: var iz duhana, iz duvana
5. dial. okujine: otpaci od gvožđa kad se kuje zovu se var
6. dial. apno, omet
7. var od dana največja dnevna pripeka

vȃrmećkī -ā -ō, varmèđījskī -ā -ō, varmèđīnskī -ā -ō županijski: iz varmeđinskih dana iz časov, ko so bile še županije

verèsījskī -ā -ō kreditni: ukrali mi veresijski tefter, reče jedan krčmar ukradli so mi kreditno knjigo = ne dajem na up, na kredit

vintúra ž (it. ventura) samo v zvezah: ostavili su ga na božju -u prepustili so ga božji volji, božji skrbi, milosti; ništa ne bilježi i ne mjeri no kroji onako na -u na slepo, kakor kane

vŕba ž, tož. vr̂bu, mn. vr̂be, rod. vŕbā bot. vrba: bijela vrba; žalosna ili strmogleda vrba; krhka ili krta vrba; crvena vrba ili rakita; grčka ili mirišljiva vrba; kakva vrba takav klin, kakav otac takav sin; to je na -i svirala to so prazne marnje

vrȉska ž
1. kričanje: nastade užasno vriska u sobi; planula naša pojata, začula se vriska i kuknjava žena; Anđa udari u kuknjavu, djeca u -u
2. rezget konj: cara stade lelek za sinom a konja vriska za onom ženom car je začel tarnati za sinom, konji pa so izražali z rezgetom žalost za ženo; stade vriska hata i paripa začelo se je rezgetanje konj; magareća vriska

zàbjegnuti (zàbjeći) -nēm (ijek.), zàbegnuti (zàbeći) -nēm (ek.) pobegniti za: pa zabjegne očas za suri brijeg; ali mu je stado zabjegnulo ovce so se mu porazgubile