Franja

polòžiti pòložīm
I.
1. položiti: položiti temelj čemu, nadu u što, u koga; položiti koga na zemlju; stoci hranu; ispregnu volove i položi im
2. položiti račun poračunati, obračunati s kom, dati račun o čem
3. položiti oružje vdati se
4. deponirati, položiti: položiti novac u banku
5. opraviti: položiti ispit
6. položiti zakletvu priseči
7. položiti lozu pogrobati trto
8. položiti oko po pušci pomeriti
II. položiti se položiti se

polòžiti pòložīm
1. zakuriti: odmah položismo vatre, te uzavre voda, pa kuvaj
2. pokuriti: kad je napadao ono veliki snijeg, položismo svu ogradu od bašte

báciti bâcīm, báci, bácih, bâcī
I.
1. vreči, zagnati, zalučati: baciti kamen preko potoka, na zemlju; baciti pogled na što; baciti sidro; baciti što u staro gvožđe; baciti bombu; bombarderi su bacili tepih na grad; baciti što na đubre; baciti vatru izzvati nezadovoljstvo; baciti glavu u torbu izpostaviti se nevarnosti; baciti kome klipove pod noge metati komu polena pod noge; baciti karte; baciti ključ zavreti, voda je bacila ključ; baciti kocku; bolesnik je bacio krv; baciti krivicu na koga zvaliti krivdo na koga; baciti koga na ulicu; baciti prašinu u oči; baciti u vazduh razstreliti; baciti rukavicu kome vreči komu rokavico, izzvati koga na dvoboj; baciti u koš, u staro gvožđe
2. zapraviti: baciti pare na što, uzalud
3. zabrusiti: baciti u lice, u oči
4. položiti: baciti u postelju
5. priliti: baciti ulje na vatru
6. vznemiriti: baciti crva u glavu
7. začarati: baciti čini, čari
II. baciti se
1. vreči se: baciti se pred koga, na koga, na zemlju
2. napasti: baciti se na koga
3. lotiti se: baciti se na posao, na knjigu

djȅnuti -nēm, djȅsti djȅdēm, djȅti djȅdēm (ijek.), dȅnuti -nēm, dȅsti dȅdem, dȅti dȅdem (ek.)
I.
1. deti, položiti: ne znam kud sam djenuo olovku
2. zatakniti: djenuti maramu za pojas
3. založiti: kud naprstak djenuh?
4. nadeti: djetetu ime
II. djenuti se deti se: ne znam kamo da se djenem

klȁsti kládēm
1. zastar. položiti, dati: klasti u usta; oči mu je povadio pak ih klade u vedarce vode; potegne sablju dopola, ali se nešto razmisli i klade je natrag
2. zajemati, zajeti: kad dode na siniju, on prvi iz zdjele klade; klasti znači grabiti iz kace u kazan ili jelo iz lonca u zdjelu

lèći lȅžēm, lȅgnēm, lȅzi, lègoh lèže
1. leči: leći u postelju, na zemlju; leći bolestan
2. vgnezditi se: u njegovu pamet legla je ova misao
3. položiti: žena ga legnu na krevet
4. pomiriti se, prenehati: legla je kiša; leglo je neprijateljstvo
5. zaiti: sunce je leglo za goru
6. zavzeti se: pisac je gotov da legne sav za ono što kaže
7. umreti: kada bude leglo pokoljenje moje, s njim ću i ja leći na krilo Vardara
8. krv će leći između nas med nami bo nastalo smrtno sovraštvo; leći na rudu sprijazniti se s položajem; stvar je legla zadeva je potlačena

mètnuti mȅtnēm, mètni, mètnuh mȅtnū, mètnuo -ula, mȅtnūt -a
I.
1. dati: metnuti kapu na glavu, novac u džep, koga u novine, drva na vatru, jezik za zube
2. postaviti: metnuti na kocku; metnuti na zemlju
3. pristaviti: metnuti sto do stola
4. položiti: metnuti knjigu na sto, govedima sijeno, ruku na srce
5. vreči: metnuti koga u tamnicu
6. nadeti: metnuti komu jaram, konju uzdu
7. vsaditi: metnuti hljeb u peć
8. vložiti: metnuti voće, kupus, krastavce, zimnicu
9. napisati: adresu nisi dobro metnuo
II. metnuti se
1. vreči se, zavihteti se, pognati se: metnuti se na konja
2. vreči se: sin se metnuo na oca

obr̀vati -r̀vēm
1. ekspr. podreti, položiti: obrvala ga teška bolest
2. premagati: san me obrvao

polèći pòležēm, oni pòlegū, polègoh, pȍleže, pòlegao polègla, pòlegnūt
1. leči, poleči: vojnici su polegli vrlo rano
2. poleči: žito je poleglo u oluji
3. položiti: pušku je polegao pored sebe
4. leči: Ciga poleže u kukuruze medu brazde
5. ležati: na stolu polegla golema čelična sablja; paša je vidje onako ispruženu i poleglu po ćepenku
6. skloniti se: svi su se sagnuli, polegli nad papir i pišu
7. leči, stegniti se po konju: prva baterija juri drumom u najvećem trku, a za njom polegli po konjima neprijateljski konjanici

pòturiti -īm
1. odložiti, položiti: pokraj sebe sablju poturio
2. odriniti: ne poturi me tužnu od sebe
3. podstaviti: poturiti kome nogu

stȁviti -īm
I.
1. dati: staviti što na svoje mjesto, svoj potpis na što; staviti koga na muke; staviti što na glasanje, koga pod policijski nadzor; staviti što izvan zakona, na dnevni red; staviti što na papir, na hartiju; staviti što na sito, na rešeto
2. postaviti: staviti zarez; staviti jelo na sto, što na ugled
3. naložiti: staviti komu što u zadatak
4. položiti: staviti sve na kocku; staviti nekome nešto na srce, na dušu
5. zamisliti si: stavimo da ti nisi došla, šta bi onda bilo
6. razveljaviti: staviti zakon izvan snage; staviti do znanja na znanje dati; staviti u novine objaviti v časniku; staviti na raspolaganje dati na voljo; staviti u pogon pognati (stroj)
II. staviti se
1. postaviti se: staviti se na čelo pobune; staviti se na čiju stranu, na čije gledište; staviti se na svoje noge; staviti se s kim na istu nogu izenačiti se s kom, zavzeti isto stališče
2. spomniti se: ne mogu se staviti šta je to bilo

sváliti svâlīm
I.
1. zvaliti: svaliti krivicu na koga
2. položiti: bolest ga je svalila u krevet
II. svaliti se
1. zvaliti se: silan se posao svalio na njega
2. odvaliti se: svalio mi se kamen sa srca

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

ùklasti ukládēm položiti, dati: zaboravila tebe roda, nije ti ništa u tvoju zdjelicu uklala

ustàknuti (ustàći) ùstaknēm
1. položiti: ustaknuti konjima zopcu
2. natakniti: blagdan je, pa je ustaknuo šubaru; ustaknuti djevojci prsten na prst
3. vzdigniti: pseto rep ustaklo kao perjanicu

òstrmiti -īm strmo položiti: na suncu snijeg se topi, pa ispod snježnih kapalja, podmetne gunjac, ostrmi ga i čeka dok se natoči; bjaše sunce ostrmilo k zapadu sonce se je nagnilo na zahod, proti zahodu

popòditi pòpodīm narediti, položiti tla: popoditi daskama, ciglom, betonom

potàvaniti -īm položiti strop: potavaniti sobu

klúpa ž, tož. tudi klûpu, mn. klûpe, rod. klúpā klop: školska, optuženička, dačka, magareća klupa; derati -u trgati hlače na šolski klopi; povaliti na -u položiti kaznovanega na klop in ga pretepsti (nekdaj šolska kazen)

plȅćka ž anat. lopatica, plečnica: udari ga kuršum izmedu plećaka; položiti protivnika na obe -e šport. pri rvanju položiti nasprotnika čisto na hrbet, doseči popolno zmago