Franja

dùhōvnīk m duhovnik

bogoslùžitelj m ekspr. duhovnik

dúja m, zval. dûjo, dújo m, zval. dûjo ljubk. duhovnik, duhoven

jèzgrāš -áša m duhovnik, ki ni končal bogoslovskega študija marveč samo "jedro svetega pisma"

pȍdjašprišt ž (madž. esperes, n. , gr.) dial. duhovnik, ki je imel pravico nadzorovati šole

prèzbiter m (gr. presbýteros) duhovnik

svèćenīk m (kat.), svèštenīk m (pravosl.) duhovnik, svečenik

sveštenojèrēj -éja m (gr. hiereús) duhovnik, svečenik

ahmedíja ž (t. ahmedije, ar.) ahmedija, bela ali pisana ruta, ki si jo romar ali duhovnik (hadžija, hodža) ovije okoli fesa

àmvōn -óna m (gr. ambon) ambon, nekoliko privzdignjena tla v obliki okrogle plošče v pravoslavni cerkvi med prezbiterijem in cerkveno ladjo, od koder duhovnik bere evangelij in pridiga

arhijèrēj -éja m (gr. archi-, hiereús) višji duhovnik v pravosl. cerkvi

bijèlac -lca m (ijek.), bélac -lca m (ek.)
1. belec, belokožec
2. konj belec
3. zool. belin: kupusni, glogov bijelac
4. beljak: bijelac u jajetu
5. bela odeja
6. predmet bele barve (denar ipd.)
7. ekspr. pravoslavni posvetni duhovnik, katoliški duhovnik, redovnik z belo kuto, dominikanec

hȍdža m (t. hodža, perz.) hodža, muslimanski duhovnik, veroučitelj, profesor v medresi: Nasredin-hodža

ìmām -áma m (t. imam, ar.)
1. imam, muslimanski duhovnik, ki vodi skupno molitev klanjanja
2. vsak versko izobraženi musliman
3. naslov muslimanskih učenjakov
4. vladar, suveren v muslimanskem okolju

jȁšprišt m (madž. esperes, ngr.) dial. višji duhovnik, arhidiakon

jèrēj -éja m (gr. hiereus) hierej, pravoslavni duhovnik

jèrodakon m (gr. hierodiákonos) diakon duhovnik

jeromònah m, jeromònāh -áha m (gr. hieromónachos) menih duhovnik

láma m (tibet. blama) lama, budistovski duhovnik

latìnāš -áša m katoliški duhovnik, ki je v srednjeveški Hrvaški bil za latinski obredni jezik proti slovanskemu