-
čȅrez m (t. čerez) predvsem suho južno sadje, pa tudi razne druge sladkarije: nosila mu šećerli ponude, šećer s mora, čerez iz Mostara
-
dâr m, mest. u dáru, mn. dȁrovi, rod. mn. daróvā in dȁrōvā
1. dar; darilo: primiti bogate darove
2. dar, talent: dar za jezike; dar zapažanja; pjesnički, pesnički dar
3. darila, vezenine in podobno, s katerimi nevesta, kot svojim delom, obdaruje ženinove najbližje sorodnike in druge svate: spremanje opreme i darova djevojačkih
-
endogàmija ž (gr. endon, gameo) endogamija, zakon med pripadniki iste rase, iste plemenske ali druge skupnosti
-
ȉzopāka prisl. dial. z druge, z narobne strani
-
kàur m, kàurin m, mn. kàuri (t. gâur, perz.) nav. slabš. nemusliman, kristjan, nevernik, človek druge vere
-
nàtucak -cka m pirh, s katerim razbijajo druge pirhe
-
plȍčadžija m ekspr. zastonjkar, prisklednik, kdor prosjači druge za tobak, žganje
-
potràguše -ūšā ž mn.
1. ošpice, ki se pokažejo, ko so se prve že posušile
2. svinje, ki gredo v žir, kjer so pred njimi že druge bile
-
préčanin m, mn. préčani, prȅčanin m, mn. prȅčāni (ijek., ek.) prebivalec z druge strani Save, Donave (gledano iz Srbije), prečan
-
prekošórac -rca m stanovalec z druge strani ulice, iz druge ulice
-
sprȉjeka (ijek.), sprêka (ek.) prisl. z druge, z one strani: čujem da se sprijeka naša roba dobro prodaje
-
stanàrica ž
1. stanovalka, sostanovalka (v istem, v drugem stanovanju)
2. gostačka, gostačica
3. stanarica, planšarica: stanarica priskrbljuje kopaoničkim bačijama beli smok i druge proizvode stoke
4. stalna ptica, stalna riba, ki se ne seli v druge kraje, druga morja: razdelio je ptice na -e i selice; ribe -e i ribe skituše
5. bot. ivanjščica
-
trȅbovati trȅbujēm (ijek., ek.)
1. biti potrebno: svim stvarima trebuje mjera; pa sad ovako kao što trebuje
2. potrebovati: to nužno trebujem
3. naročiti, sprejeti, prevzeti iz skladišča živežne in druge potrebščine za vojaščino ipd.: trebovati meso, hleb, uniforme, oružje
-
umórnica ž ekspr. krepčilni napoj, kozarček vina ali druge pijače za utrujenega
-
vjedògonja m (ijek.), vedògonja m (ek.) demon, ki človeku dela nevihte in druge nesreče
-
badàvā prisl. (t. bâd-i hava, perz. , ar.)
1. zaman, zastonj: badava ga je čekala; badava sav trud
2. zastonj, brezplačno: roba je badava
3. brez razloga, brez vzroka: bojim se da me dlanovi svrbe badava
4. poudarna beseda: badava, ta žena ne beše kao druge što su res je, ta žena ni bila takšna, kakor so druge
-
dának -nka m davek: danak države drugoj državi u staro doba; danak u krvi krvni davek v Turčiji od 15. do 17. stol., ko so krščanski starši morali izročiti svoje moške otroke državi za janičarje in druge državne službe; platiti danak vremenu, modi, običajima; veliki danak bot. pljučnik, Pulmonaria
-
ȉsprijeka, ȉsprijeko (ijek.), ȉsprēka, ȉsprēko (ek.) prisl.
1. z one strani: ona je došla isprijeka prišla je z druge strani Donave, iz Banata, iz Bačke
2. po strani: isprijeka pogledati koga
3. ob strani: rupice na karabljama, karabama, gl. tudi ispreko
-
kȅstēn -ena m (t. kestane, gr.) kostanj: divlji, pitomi kesten; vaditi za koga -e iz vatre za druge hoditi po kostanj v žerjavico
-
kúdjelja ž (ijek.), kùdelja ž (ek.)
1. kodelja: dade mi čitav tovar -e da je ispredem; nećeš iz te -e uhvatiti niti to k nobenemu uspehu ne vodi; osjetiti, namirisati kakva se kudjelja prede zaslutiti, kaj se pripravlja; sad ćemo drugu -u presti sedaj bomo druge strune napeli
2. preslica, koželj: mi smo starice s -om u osjencima
3. pazderje
4. konoplja, Cannabis sativa