skeleton1 [skélitən]
1. samostalnik
skelet, okostnjak; suhec, mršavec; lesnati del rastline; okostje, ogrodje (ladje, letala), rebra (dežnika)
figurativno skica, osnutek
figurativno družinska sramota, mučna tajnost
vojska & navtika kader
a skeleton at the feast figurativno nekdo (nekaj), ki družbi kvari veselje; prikazen (duh) preteklosti
skeleton crew najpotrebnejša posadka (moštvo)
a skeleton in the cupboard (closet) (in the family, in the house), family skeleton tajna žalost ali sramota v družini
skeleton regiment polk z mirnodobskim številom vojakov
she is a regular skeleton ona je pravi pravcati okostnjak
he was reduced to a skeleton postal je pravi skelet, sama kost in koža ga je
2. pridevnik
skeleten
ekonomija, pravno okviren
skeleton agreement okviren dogovor
skeleton law okviren zakon