Franja

afresh [əfréš] prislov
znova, na novo, spet

back³ [bæk] prislov
nazaj; zadaj; nekoč, prej; spet, znova

to be back vrniti se
back and forth sem in tja
to go back on s.o. pustiti koga na cedilu
back off izza
never to look back imeti v vsem srečo
to pay s.o. back (in his own coin) vrniti komu milo za drago
to keep back utajiti
to go back from (ali upon) one's word besedo snesti, preklicati
to hang back mečkati, omahovati
to hold (ali keep) back zadrževati
to talk (ali answer) back ugovarjati, oporekati

eft² [eft] prislov
arhaično spet, nato

interlock [intəlɔ́k]

1. prehodni glagol
spojiti, trdno speti; sinkronizirati signalne naprave

2. neprehodni glagol
spojiti se, biti trdno spet

repeatedly [ripí:tidli] prislov
ponovljeno, ponovno, nekolikokrat, večkrat, znova in znova, spet in spet

respire [rispáiə] neprehodni glagol
dihati; oddahniti si, odpočiti se, priti spet k sapi, pihati; biti olajšan; izhlapevati
prehodni glagol
vdihavati, dihati, izdihavati; (redko) izpuhtevati, oddajati

restitute [réstitju:t] prehodni glagol & neprehodni glagol
spet postaviti (v prejšnje stanje), obnoviti; povrniti (stroške, pravice, lastnino), restituirati

idea [aidíə] samostalnik
ideja, misel, duševna predstava, pojem; zamisel, zasnova, načrt; smoter, namen; mnenje
glasba tema
filozofija prapodoba

the Idea absolutna ideja, absolutnost
in idea v duhu, v mislih
the idea of such a thing!; ali the (very) idea!; ali what an idea! pomisli, kaj takega!, kakšna neumnost!
what's the (big) idea? kaj naj to pomeni?, kakšna neumnost je spet to?
it is my idea that moje mnenje je, da
the idea is namen stvari je
that's the idea! tako je!, za to gre!
the young idea otroška pamet
the idea entered my mind prišlo mi je na misel
to form an idea of ustvariti si mnenje o, predstavljati si kaj
to get ideas into one's head vtepsti si kaj v glavo
to get the idea of razumeti kaj
to have no idea of ne imeti pojma o čem
to strike a new idea skreniti na drugo pot

now² [náu] samostalnik
sedaj, sedanjost

before now že prej, že enkrat
by now že, medtem, do sedaj
how now? no, kaj pa sedaj?
what is it now? no, kaj pa je spet?
now that ker, sedaj ko
no nonsense, now! brez neumnosti, prosim!
(every) now and then tu pa tam

recover¹ [rikʌ́və]

1. prehodni glagol
dobiti nazaj, zopet prejeti; ponovno osvojiti; ponovno najti; ponovno (koga) priklicati, privesti, spraviti k zavesti, k življenju; oživiti, ozdraviti; preboleti; osvoboditi, rešiti (from pred, od, iz)
nadomestiti, nadoknaditi (izgubo, čas), popraviti; rešiti kopno zemljo pred vodo, morjem; (redko) doseči, priti v (kraj); dobiti nadomestilo, odškodnino; zahtevati, terjati, pobrati, inkasirati (vplačilo, denar, dolgove); dati zopet v prvotni položaj (orožje, top itd.)

to recover one's breath zopet k sapi priti
to recover damages for sth. dobiti odškodnino za kaj
to recover a debt dobiti dolg povrnjen
chemicals are recovered from... kemikalije se dobivajo iz...
dead man cannot be recovered to life mrtvega ni mogoče oživiti
to be recovered from a cold ozdraveti od prehlada
to recover one's legs postaviti se spet na noge
he has recovered his father's death prebolel je očetovo smrt
he never recovered his losses nikoli ni prebolel svojih izgub
to recover oneself priti spet k sebi, umiriti se
to recover one's self-possession zopet se umiriti, se obvladati
we recovered the track spet smo našli sled
to recover land from the sea rešiti zemljo pred morjem

2. neprehodni glagol
opomoči si (from od)
okrevati, ozdraveti, priti zopet k sebi, zavesti se; ponovno oživeti; biti odškodovan
šport vrniti se na startni položaj

to recover from a blow opomoči si od udarca
to recover from a long illness okrevati od dolge bolezni
he recovered slowly počasi je okreval
to recover in one's (law) suit dobiti svojo pravdo (proces)

regain [rigéin]

1. prehodni glagol
zopet dobiti, zopet doseči, zopet priti do

to regain one's balance zopet dobiti ravnotežje (ravnovesje)
to regain consciousness priti spet k zavesti, zopet se zavedeti
to regain one's feet (footing, legs) postaviti se spet na noge
to regain the shore priti spet k bregu, zopet doseči breg

2. samostalnik
ponovno (zopetno) dobitje, pridobivanje

round³ [ráund] prislov
(na)okoli, (na)okrog; v krogu, v obsegu; kolikor daleč seže pogled naokoli

round and round nepretrgoma, neprestano, velikokrat
round about! na levo krog!
all round vse obsegajoč (o ceni)
all-round naokoli, brez razlike, vsi po vrsti
all round us vse okoli nas
all the country round po vsej deželi, zemlji
all the year round (skozi) vse leto
for miles round milje naokrog
a long way round velik ovinek
to ask s.o. round povabiti koga k sebi
to bring s.o. round spraviti koga k sebi, k zavesti; prepričati koga
he is coming round (on) prihaja spet k zavesti
to come (to be) round kmalu, skoraj priti (biti)
New Year's Day will soon come round Novo leto bo kmalu tu
to go round vrteti se v krogu, krožiti
to go a long way round napraviti velik ovinek
to gather round zbrati se okoli
to get s.o. round prelisičiti, omrežiti, premamiti koga
to hand round podajati, porazdeliti okoli
what are you hanging round for? kaj čakaš tu? kaj delaš tu?
to order glasses round naročiti pijačo za vso družbo, pogostiti vso družbo
to send round the hat (s klobukom) nabirati darove v družbi, prositi za prostovoljne prispevke
to show s.o. round okoli koga voditi, biti komu za vodnika, razkazovati komu kaj
to sleep the clock round spati polnih 12 (ali 24) ur
taking it all round upoštevajoč stvar z vseh vidikov
to turn round vrteti se, obrniti se, obračati se
wheels turn round kolesa se vrté

sell^*2 [sel]

1. prehodni glagol
prodati, prodajati (at po, to s.o. komu)
trgovati s čim; izdati koga (za denar ali za kaj drugega)
sleng speljati koga na led, prevarati, opehariti, ukaniti, prelisičiti, ogoljufati koga
ameriško zvabiti koga k nakupu

sold again! sleng spet prevaran (ogoljufan, opeharjen)!
sold on pogovorno navdušen za
to sell, to be sold na prodaj
to sell by auction prodati na dražbi
to sell at a low price poceni prodati
to sell one's country izdati svojo domovino
to sell dear (one's life) dragó prodati (svoje življenje)
to sell goods retail (wholesale, for cash, on credit) proda(ja)ti blago na drobno (na debelo, za gotovino, na kredit)
to sell the grass figurativno izneveriti se zavezniku ali ideji
to sell s.o. a gold brick figurativno prevarati, ogoljufati, opehariti koga
to sell the public on s.th. ameriško, sleng javnosti nekaj (največkrat nevrednega) hvalisati
to sell short; sleng, to sell down the river izdati in prodati
to be sold sleng, figurativno nasesti, biti opeharjen, prevaran
to sell against a purchaser ameriško prodajati delnice pri manjših kolebanjih tečaja

2. neprehodni glagol
proda(ja)ti se, iti v prodajo

his book is selling like hot cakes (like a wildfire) njegova knjiga gre za med, trgajo se za njegovo knjigo
goods that do not sell blago, ki ne gre v prodajo, nekurantno blago

sense¹ [sens] samostalnik
čut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost
množina razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenje

in (out of) one's senses (ne) pri zdravi pameti
against common sense proti zdravi pameti
the five senses petero čutov
the sense of hearing čut sluha, sluh
sense of duty (responsibility) čut dolžnosti (odgovornosti)
sense of pain občutek bolečine
a sense of wrong občutek (sebi prizadete) krivice
common (good, sound) sense zdrava pamet, zdrav razum
a man of sense pameten človek
any man in his sense vsak pameten človek
in every sense v vsakem pogledu
in a sense v nekem pogledu, nekako
literal (figurative, proper) sense of a word dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besede
be a man of sense! bodi no pameten!
she is not in her right senses ona ni čisto pri pravi pameti
are you out of your senses? si ob pamet?, si znorel?
we must bring him to his senses moramo ga spametovati
to come to one's senses priti k pameti, spametovati se; zavedati se
she was frightened (scared) out of her senses bila je vsa iz sebe (ponorela je) od strahu
he has no sense of humour on nima smisla za humor
I have no sense of locality nimam občutka za orientacijo
she had not the sense to turn off the gas ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plin
to lose (to take leave of) one's senses izgubiti pamet
to make sense of s.th. dati čemu smisel, razumeti kaj
it does not make sense (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivo
he'll need all his senses potreboval bo vso svojo pamet
to recover one's senses priti spet k pameti, spet se zavedeti
it stands to sense čisto jasno je
have you taken leave of your senses? si ob pamet? si znorel?
talk sense! govori pametno!

shift² [šift] prehodni glagol
premakniti, premikati, premestiti, spremeniti položaj, prestaviti, prevreči, preložiti (odgovornost from ... to od ... na)
obrniti (one's attention svojo pozornost)
menjati (mesto, položaj), odstraniti (koga), osvoboditi se, znebiti se (koga); preobleči
sleng pobiti, umoriti
neprehodni glagol
menjati mesto (položaj), premestiti se, premikati se sem in tja; preseliti se; menjati se; obrniti se; preobleči se; znati si pomagati, zateči se k pomagalom
jezikoslovje premakniti se (o glasu)

I must shift as I can moram si pomagati, kot vem in znam, moram se znajti
to shift one's ground figurativno spremeniti (svoje) stališče, menjati svoje argumente v dokazovanju
to shift from one foot to the other prestopati se z ene noge na drugo
to shift gears (avto) menjati prestave
to shift the helm premakniti krmilo
to shift one's lodging menjati stanovanje, preseliti se
to shift for oneself (for a living) sam skrbeti zase, sam si pomagati, se prebijati v stiski, sam se znajti
to shift the scenes menjati kulise
to shift one's shirt preobleči srajco
the wind has shifted to the north again veter se je obrnil spet proti severu

stroke¹ [stróuk] samostalnik
udarec (s šibo, z bičem), sunek; močan zamah (pri plavanju, z veslom, s krilom); bitje (ure); utrip (žile); poteza (s peresom, čopičem itd.)
figurativno poteza
medicina napad, šok, kap, poškodba; veslač, ki daje takt za veslanje; takt
matematika vektor
elektrika razelektritev; stil, manira; (redko) značilna poteza, znak; božanje, ljubkovanje, glajenje (z roko)

at a stroke, at one stroke z enim udarcem, zamahom
on the stroke točno
a stroke of business dobra kupčija, dober posel
a stroke of apoplexy (paralysis) medicina kap
stroke of fate udarec usode
a stroke of genius genialna poteza, izvirna idejaa
stroke of lightning tresk
a stroke of luck srečen slučaj, (nepričakovana) sreča
a stroke of piston mehanika pot bata od začetnega položaja do konca valja in spet nazaj
stroke of state (redko) državni prevrat
a stroke of wings zamah s krili
stroke of wit duhovita opazka, duhovitost
the breast stroke prsno plavanje
a clever stroke spretna, vešča poteza
crawl stroke stil kravl (plavanja)
down-stroke poteza (s peresom) navzdol
a few strokes of brush nekaj (par) potez s čopičem
finishing stroke milostni, smrtonosni udarec
finishing strokes zadnje poteze, dovrševanje
a four-stroke motor štiritakten motor
hair-stroke tanka črtica navzgor (pri pisanju)
a stroke of liglttning udar strele, strela
a master-stroke of diplomacy mojstrska diplomatska poteza
masterly stroke mojstrska poteza
sun-stroke medicina sončarica
up-stroke poteza (s peresom) navzgor
it is on the stroke of ten vsak čas bo ura bila deset
she came on the stroke prišla je (kot ura) točno
he never does a stroke of work on se nikoli ne dotakne dela
to have a stroke medicina biti zadet od kapi
to keep stroke držati takt (pri veslanju)
to pull a strong (a quick) stroke hitro plavati
to put (to add) the finishing stroke (s) to s.th. dokončati kaj
to row stroke z veslanjem dajati takt ostalim veslačem
to row a long stroke veslati z dolgimi vesljaji
to set the stroke dajati takt pri veslanju

tongue [tʌŋ]

1. samostalnik
jezik
figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
tehnično tračnica, kretnica

furred (coated) tongue medicina obložen jezik
a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
tongue in cheek figurativno ironično
much tongue veliko govorjenja
slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
one's mother tongue materinski jezik
smoked tongue prekajen jezik
gift of tongues dar, talent za jezike
on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
his tongue failed him jezik mu je odpovedal
to find one's tongue spregovoriti
he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
to give tongue glasno govoriti, vpiti
to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
to hold one's tongue molčati
hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
I made a slip of the tongue zareklo se mi je
to put out one's tongue jezik pokazati
to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

2. prehodni glagol
dotakniti se, polizati z jezikom
pogovorno ozmerjati, ošteti
neprehodni glagol
klepetati, jezik vrteti

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

voice¹ [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves

with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje

welcome¹ [wélkəm]

1. samostalnik
dobrodošlica; prisrčen sprejem, pozdrav za dobrodošlico

to bid s.o. welcome želeti komu dobrodošlico
to find a ready welcome biti prijazno sprejet
to give s.o. warm welcome želeti prisrčno dobrodošlico
to wear out one's welcome pogovorno biti predolgo na obisku, utruditi svoje gostitelje

2. pridevnik
dobrodošel; iskreno vabljen; ugoden, prijeten; pooblaščen (to za)

a welcome guest dobrodošel gost
to make s.o. welcome lepo koga sprejeti
welcome as snow in harvest zelo nezaželen
you are welcome to my car moj avto vam je na voljo
to be most welcome priti kot nalašč, ravno prav
you are welcome to do it prosim (izvolite) napraviti to, samo izvolite!
Thank you. -- (You are) welcome! Hvala. -- prosim!, ni razloga za zahvalo!, ni za kaj!
and welcome (ironično) če že hočete!, zaradi mene!
May I take this book? -- Take it and welcome! Smem vzeti to knjigo? -- Kar (Le) vzemite jo!

3. medmet
dobrodošel!
pogovorno rad!, z veseljem!

welcome home to London! dobrodošel spet v Londonu!