strange [stréindž]
1. pridevnik (strangely prislov)
čuden, nenavaden, redek, presenetljiv, nepričakovan; tuj, nepoznan, neznan, nov (to s.o. komu)
neseznanjen (to s.th. s čim)
nevešč, nevajen (to s.th. česa)
rezerviran, hladen, zadržan, boječ
zastarelo inozemski
a strange face tuj, neznan obraz
a strange remark čudna, nenavadna opazka
strange to say presenetljivo, čudno, za čuda
I am strange here ne poznam tega kraja
to be strange to s.th. ne poznati česa, ne biti vajen česa
he is a strange fellow on je čuden (čuden patron)
he is strange to this kind of work ni vajen tega dela
to feel strange in a place ne se počutiti doma(čega) v kakem kraju
to feel strange čudno, slabo se počutiti (zlasti imeti vrtoglavico, omotico ipd.)
strange that you should not have heard it čudno, da tega niste slišali
I don't like driving a strange car ne šofiram (vozim) rad tujega avtomobila
truth is often stranger than fiction resnica je često bolj presenetljiva kot fikcija
this writing is strange to me ta pisava mi je nepoznana
2. prislov
čudno, nenavadno, svojevrstno