Franja

judg(e)ment [džʌ́džmənt] samostalnik
pravno sodba, obsodba, razsodba; obrazložitev sodbe; razsodnost, preudarnost, razumevanje, uvidevnost; mnenje, ocena (on o)

to sit in judg(e)ment on s.o. soditi komu
to deliver (ali give, pronounce, pass, render) judg(e)ment on s.o. izreči nad kom obsodbo
judg(e)ment reserved sodnikova sodba pridržana do konca procesa
judg(e)ment respited odlog izvršenja obsodbe
judg(e)ment by default obsodba v odsotnosti
in my judg(e)ment po moji sodbi
to give one's judg(e)ment upon povedati svoje mnenje o čem
to form a judg(e)ment (up)on s.th. ustvariti si sodbo o čem
to give judg(e)ment for (against) razsoditi v korist (proti)
error of judg(e)ment napačen sklep, napačna sodba
a man of sound judg(e)ment zelo razsoden človek
use your best judg(e)ment ravnaj preudarno
the Day of Judgement sodni dan
the Last Judgement poslednja sodba
judg(e)ment of God božja sodba

last¹ [la:st] pridevnik
zadnji, poslednji; minuli, prejšnji; najnovejši, zadnji

last but one predzadnji
last but not least zadnji, vendar ne najmanj važen
at one's last gasp v zadnjih izdihljajih
last night sinoči
the night before last predsinoči
last year lani
on one's last legs na koncu svojih moči, pred polomom
the last lap zadnja etapa
the last straw višek, zvrhana mera
of the last importance izredno važen
last day sodni dan
the last thing in jazz najnovejše v jazzu
this is the last thing to happen kaj takega se ne more zgoditi

like³ [laik] predlog
kakor (a house like yours)
približno, blizu (something like 100)

to look like biti podoben komu, čemu
what does he look like? kako izgleda?
it looks like rain kaže na dež
to feel like s.th. biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kaj
I feel like sleeping rad bi spal, želim si spati
like that tak, tako, na tak način
nothing like as bad as that še zdaleč ne tako slab
there is nothing like that nič ni boljšega od tega
something like a day res krasen dan
pogovorno this is something like! to se lepo sliši, to je že boljše
pogovorno that is more like it! to se že boljše sliši
like father, like son jabolko ne pade daleč od drevesa
like master, like man kakršen gospodar, tak sluga
like a shot kot bi izstrelil, brez pomisleka
pogovorno like anything besno, noro, kot nor

livelong [lívlɔŋ] pridevnik
poetično ves (dan, noč itd.)

the livelong day ves božji dan

long² [lɔŋ] prislov
dolgo

as (ali so) long as dokler, samo če
long after dolgo potem
long ago zdavnaj
not long ago pred kratkim
as long ago as 1900 že l. 1900.
long before že zdavnaj prej
long since že davno
all day long ves dan
so long! na svidenje!
don't be long ne pomudi se
to be long in doing s.th. potrebovati mnogo časa za kaj napraviti
I won't be long ne bom dolgo odsoten
he won't be long for this world ne bo več dolgo živel
no (ali not any) longer nič več, ne delj
to hold out longer dlje zdržati

lord¹ [lɔ:d] samostalnik
gospodar, vladar (of)
figurativno mogočnik, velikaš, magnat
zgodovina fevdni gospod
poetično & šaljivo soprog, mož; lord (član angl. Zgornjega doma)
poetično posestnik
astronomija dominanten planet

Lord lord (član angl. višjega plemstva od barona do vojvode, naslov za mlajšega sina vojvode ali markiza), naslavljanje nekih angl. dostojanstvenikov
the Lord bog
our Lord Kristus
Lord's prayer očenaš
Lord's supper evharistija zadnja večerja, obhajilo
Lord's day gospodov dan, nedelja
Lord's table oltar; zadnja večerja, obhajilo
the lords of creation človeštvo; šaljivo krone stvarstva, možje
her lord and master (ali mate) njen mož
to live like a lord gosposko živeti
drunk as a lord pijan ko krava
to act the lord vesti se ko lord
to swear as a lord preklinjati ko Turek
House of Lords Hiša lordov, angl, Zgornji dom
Lords Commissioners visoki predstavniki angl. vlade
Lord Chancellor angl. vrhovni sodnik
Lords of the Admiralty ministrstvo mornarice
Lords of the Treasury finančno ministrstvo
First Lord minister
Lord Mayor londonski župan
Lord Privy Seal varuh kraljevega pečata
lords spiritual škofje, člani Zgornjega doma
lords temporal ostali lordi v Zgornjem domu
Lord Justice sodnik prizivnega sodišča
Lord Protector lord protektor, vzdevek Oliverja Cromwella

making-up [méikiəəp] samostalnik

britanska angleščina, ekonomija making-up day drugi dan obračuna, drugi dan likvidacijskega roka
britanska angleščina, ekonomija making-up price likvidacijska cena (vrednost)

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

memorial¹ [mimɔ́:riəl] pridevnik
spominski

memorial stone spomenik
ameriško Memorial Day spominski dan padlim vojakom (30. maj)

Monday [mʌ́ndi] samostalnik
ponedeljek

šola, sleng Black Monday prvi dan pouka
blue Monday zaspani ponedeljek

more¹ [mɔ:] pridevnik
več, še
arhaično večji (le še v the more fool večji norec; the more part večji del)

they are more than we več jih je od nas
some more tea, please še čaja, prosim
one more day še en dan
two more miles še dve milji
so much the more tem več, tem prej
more kicks than ha'pence več neprijetnosti kakor koristi

morrow [mɔ́rou] samostalnik
arhaično jutro

the morrow jutri, naslednji dan
on the morrow naslednjega dne
the morrow of naslednji dan, čas takoj po

mother¹ [mʌ́ðə] samostalnik
mati; mati prednica (v samostanu)
arhaično, medicina histerija

artiflcial mother inkubator
mother earth mati zemlja
pogovorno to kiss mother earth pasti
Mother's Day materinski dan
every mother's son vsak človek
mother country domovina
necessity is the mother of invention sila kola lomi
zoologija Mother Carey's chicken viharnica (ptica)
Mother Hubbard široka, ohlapna ženska obleka
kemija mother liquor (ali liquid) lužna usedlina
mother lode glavna rudna žila
botanika mother of thousands vrsta divjega lanu

murder¹ [mə́:də] samostalnik
umor (of)

to commit a murder zagrešiti umor, umoriti
to cry blue murder zagnati krik in vik
pogovorno it was murder bilo je strašno
the murder is out resnica je prišla na dan
murder will out vsak umor pride prej ali slej na dan
ameriško, pravno first-degree (second-degree) murder umor, (uboj)

name² [néim] prehodni glagol
imenovati, nazivati, zvatti (after, from po)
omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti (for za)
določiti (datum)
britanska angleščina, parlament posvariti, pozvati k redu

to name but one da omenim le enega
to be named after dobiti ime po kom
he is not to be named on the same day with me še zdaleč mi ni enak
to name the day določiti dan poroke
to name one's price (conditions) povedati svojo ceno (pogoje)

New Year [njú:jə́:] samostalnik
Novo leto

New Year's Day novoletni dan
New Year's Eve staro leto, Silvestrovo

night [náit] samostalnik
noč; večer, mrak, tema (tudi figurativno)

at (ali by, in the) ponoči
all night (long) vso noč
night by night noč za nočjo
night and day noč in dan, vedno
in the dead of night v gluhi noči
a dirty night viharna noč
to bid (ali wish) s.o. good night želeti komu lahko noč
to have a night out (ali off) imeti prost večer
last night sinoči
the night before last predsinoči
to make a night of it krokati, prekrokati noč
pogovorno o'nights ponoči
to pass a good (bad) night dobro (slabo) spati
to stay the night at prenočiti v (kraju), pri (kom)
one-night stand enkratna predstava
this night drevi
to turn night into day ponoči delati
he went forth into the night noč ga je vzela

nose¹ [nóuz] samostalnik
nos, smrček
figurativno voh; konica, osina, kljun (ladijski); odprtina (cevi)
sleng vohljač
britanska angleščina duh po čaju (senu)

with one's nose in the air prevzetno
to bite (ali snap) s.o.'s nose off ostro napasti, obregniti se ob koga
to blow one's nose usekniti se
to cut off one's nose to spite one's face samemu sebi škoditi, obrisati se pod nosom
to count (ali tell) noses šteti prisotne, šteti privržence
to follow one's nose hoditi za nosom, delati po nagonu
to have a good nose for s.th. imeti dober nos za kaj, vse izvohati
to keep one's nose to the grindstone kar naprej garati
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih
to look down one's nose čemerno gledati
to make long nose; ali to thumb one's nose at kazati komu osle
ameriško, pogovorno on the nose točen
to pay through the nose preplačati, mastno plačati
as plain as the nose in one's face jasno ko beli dan
to poke (ali push, thrust) one's nose into vtakniti nos v vsako reč, vmešavati se
not to see beyond one's nose ne videti delj od svojega nosu, imeti ozko obzorje
to speak through one's nose govoriti skozi nos, nosljati
to put s.o.'s nose out of joint izpodriniti koga
right under one's (very) nose pred nosom, pred očmi
to turn up one's nose at vihati nos
nose of wax mehak ko vosek, slabič
parson's kurja škofija

off¹ [ɔ(:)f] prislov

1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)

9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)

10. šport
ne v formi

11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

12.

Razno:

be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?

off³ [ɔ(:)f] pridevnik
bolj oddaljen; stranski (ulica)
figurativno postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega
(tudi ekonomija) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza (off size)
neverjeten; nesvež (sadje)

an off chance slabo upanje, majhna verjetnost
on the off chance na slepo srečo
off colour slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)
off day prost dan, figurativno slab dan
off guard nepazljiv, nečuječ, nepripravljen
in one's off o prostem času
off season slaba sezona
britanska angleščina the off side of the road desna stran ceste, bolj oddaljena stran