Franja

rouse¹ [ráuz]

1. prehodni glagol
zbuditi (from, out of iz)
vzpodbuditi (to k)
vznemiriti, razdražiti; zbuditi zanimanje; dvigniti (preplašiti, prepoditi) (divjačino); premešati, pretresti (tekočino); podpihovati (ogenj); razplamteti, vzburkati (strast itd.)
neprehodni glagol
zbuditi se, predramiti se; zdrzniti se, trzniti, planiti kvišku; priti iz otopelosti, oživeti

to rouse s.o.'s bile figurativno razjeziti koga
to rouse the sleeping lion figurativno nakopati si nevšečnosti zaradi neprevidne pobude
to rouse s.o. out of (up from) bed dvigniti, vreči koga iz postelje
to rouse up zbuditi (se) iz mrtvila, postati aktiven

2. samostalnik
zbujenje; zdramljenje; prestrašitev
vojska znak (s trobento, bobnom) za zbujanje (vstajanje); budnica

sack¹ [sæk]

1. samostalnik
vreča, mošnja, pismonoševa torba, vrečka, mošnja za denar; široko ogrinjalo, kratka suknja, suknjič; vreča kot mera (3-6 bušlov)
sleng odpust iz službe

sack of coals navtika, sleng temni oblaki
the sack zgodovina utopitev v vreči (kazen)
to get the sack sleng biti odpuščen (vržen) iz službe
to give s.o. the sack sleng odpustiti (vreči) koga iz službe; dati košarico komu
to hold the sack figurativno ostati na cedilu

2. prehodni glagol
vtakniti, dati v vrečo
domačno odpustiti iz službe
domačno, figurativno dati košarico
pogovorno vtakniti v žep
sleng premagati koga v tekmi

scrape heap [skréiphi:p] samostalnik
kup odpadkov, kup starega železa; odlagališče za staro železo, za odpadke; smetišče

scrape heap policy figurativno tendenca zavreči vse zastarelo
to throw on the scrape heap figurativno dati med staro železo, vreči iz službe zaradi nesposobnosti

shelf množina shelves [šelf, šelvz] samostalnik
polica, deska (v omari), regal; podvodni ploščat, prodnat greben; vodoravna izbočina v skaloviti soteski

on the shelf figurativno odložen, dan ad acta, odvržen med staro šaro; obsedela (o dekletu), brez službe (o nameščencu)
book shelf polica (predal v omari) za knjige
he is on the shelf figurativno odslužil je, odpuščen je kot nesposoben
to be laid on the shelf biti odpuščen ali upokojen
to put (to lay) on the shelf dati ad acta (ne rešiti prošnje, vloge itd.), vreči med staro šaro

sight unseen [sáit ʌnsí:n] pridevnik
ameriško neogledan

to buy s.th. sight unseen kupiti kaj brez ogleda, na slepo, kupiti "mačka v vreči"

slant [sla:nt]

1. samostalnik
poševnost, nagnjenost; strmina, pobočje, nagib
ameriško tendenca, vidik; pogled s strani

on the slant poševno, napošev
slant of the roof nagib strehe
slant of wind navtika kratkotrajna rahla sapica
to be on the slant biti nagnjen
to take a slant at vreči pogled s strani na

2. pridevnik
poetično nagnjen, poševen, malo postrani, počez ali postrani postavljen
ameriško, figurativno pristranski

slant-eyed poševnih oči (Mongoli)

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
nagibati (se), biti nagnjen, biti poševno usmerjen; postrani, poševno položiti, usmeriti
figurativno imeti nagnjenje (towards do, za)
ameriško biti pristranski
figurativno prirediti za določen namen

a magazine slanted for farm workers za kmečke delavce (bralce) prirejen magazin

sponge¹ [spʌndž] samostalnik
zoologija (morska) goba
vojska krpa za čiščenje cevi orožja; pranje, umitje, čiščente z gobo
medicina gobica (iz gaze); naraslo testo
figurativno zastonjkar, prisklednik, parazit; vrsta pudinga

to have a sponge down umiti se z gobo
to pass the sponge over figurativno izbrisati iz spomina, pozabiti (kaj)
to throw (to chuck, to toss) the sponge up figurativno opustiti boj (borbo) (pri boksanju); vreči puško v koruzo, priznati svoj poraz, opustiti (kaj)

street [stri:t]

1. samostalnik
ulica, cesta
zastarelo deželna cesta; vozišče, cestišče; ljudje na cesti ali prebivalci določene ulice

across the street čez cesto (ulico)
in (ameriško on) the street na ulici (cesti)
the street glavna (poslovna) ulica
streets ahead, streets better figurativno, pogovorno daleč boljši (močnejši)
not in the same street with figurativno, pogovorno neprimerno slabši, ki se ne da primerjati z; (borza) zaključen po zaprtju borze
man in the street človek z ulice, poprečen, navaden človck
side street stranska ulica
woman of the streets pocestnica, prostitutka
this is not up my street pogovorno to se me ne tiče; to ni zame, to mi ne leži
to go on the streets figurativno iti na cesto, postati prostitutka
to have the key of the street biti na cesti, biti brezdomec
to live in the street biti stalno na poti, nikoli ne biti doma
the window looks on the street okno gleda (je obrnjeno) na ulico
to walk the streets figurativno biti pocestnica, prostitutka
don't walk in the street! ne hodi po vozišču (cestišču)!
to turn s.o. out into the street postaviti koga na cesto, vreči koga iz stanovanja

2. pridevnik
uličen, cesten

street lighting cestna razsvetljava
street porter postrešček
street sale prodaja na cesti (ulici); (borza) kratkoročen, v prostem prometu, poborzni

suspicion [səspíšən]

1. samostalnik
sum, sumnja, sumničenje; sumljiva okoliščina; nezaupanje, slutnja; majhna količina, malce, malenkost sled

above suspicion ki ga ni moči sumiti
a suspicion of s.o. sum proti komu
on suspicion of murder zaradi suma umora
to cast (to draw) suspicion on s.o. vreči (obrniti) sum na koga, prikazati koga kot sumljivega

2. prehodni glagol
ameriško, pogovorno (za)sumiti (that da)

thrust in prehodni glagol
vtakniti, vriniti v

to thrust a word in now and then tu pa tam vreči (reči, ziniti) kako besedo v pogovoru

tooth¹ [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
in the teeth of kljub, navzlic; proti
the tooth of time zob časa
armed to the teeth oborožen do zob
long in the tooth star
a good set of teeth dobro zobovje
from the teeth outward figurativno površno
artificial tooth, false tooth umeten zob
corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
decayed tooth gnil zob
incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
loose tooth majav zob
milk (shedding) tooth mlečnik
molar (grinding) tooth kočnik
to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
to clench one's teeth stisniti zobe
to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
to escape by the skin of one's teeth za las uiti
to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
to grind one's teeth škripati z zobmi
to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
to set one's teeth stisniti zobe
this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
to show ons's teeth pokazati zobe
to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se

trample [træmpl]

1. prehodni glagol
(po)teptati, (po)gaziti; pohoditi, hoditi po

2. neprehodni glagol
gaziti, teptati

to trample underfoot vreči pod noge in poteptati
to trample on the flowers pohoditi cvetlice
to trample to death do smrti poteptati, pogaziti
he trampleed (up) on my feelings poteptal (užalil) je moja čustva
I don't like to be trampled on ne maram, da mi kdo stopa po nogah, da prezirljivo ravna z menoj
trample down prehodni glagol poteptati, pogaziti, pohoditi; figurativno zmrviti, (po)tlačiti, zlomiti, neusmiijeno ravnati s kom

turf [tə:f]

1. samostalnik (množina turfs, turves)
ruša, trata
irsko šota

the turf dirkališče za konjske dirke; figurativno konjski dirkalni šport
gentlemen of the turf ljubitelji (prijatelji) konjskega športa
to be on the turf imeti, vzdrževati konje za dirke; zanimati se za konjski dirkalni šport; obiskovati konjske dirke; staviti na konjskih dirkah

2. prehodni glagol
pokriti, obložiti s travnatimi rušami

to turf out sleng ven vreči (koga, kaj)

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti