Franja

exodus [éksədəs] samostalnik
(množičen) odhod, preselitev; selitev Izraelcev iz Egipta

rural exodus množičen beg iz vasi v mesto

fast¹ [fa:st] pridevnik
hiter; lahkomiseln; trden; stanoviten, zvest, stalen (barva); pritrjen, zapet
ameriško, sleng sleparski

ameriško, sleng fast buck hitro zaslužen denar
fast colour (ali dye) obstojna barva
fast life lahkomiselno življenje
a fast friend zvest prijatelj
a fast girl lahkoživka
fast train brzovlak
fast town utrjeno mesto
a fast man (woman) razuzdanec, (-nka)
fast watch ura, ki prehiteva
to take fast hold of trdno kaj prijeti
fast with illness na posteljo priklenjen zaradi bolezni
a fast set vesela družba
to make door fast zakleniti, zapahniti vrata

garden¹ [gá:dən] samostalnik
vrt
množina park, nasadi; vrsta hiš s pogledom proti nasadom

pogovorno to lead s.o. up the garden path imeti koga za norca
kitchen garden zelenjavni vrt
hanging garden terasast vrt
nursery garden drevesnica
the Garden Epikurova šola ali filozofija
garden city vrtno mesto
rock garden skalnjak

ghost [goust] samostalnik
duh, prikazen
figurativno senca, sled; pisatelj, ki piše v imenu drugega

not the ghost of a chance prav nič upanja
arhaično to give up (ali yield) the ghost izdihniti, umreti
as white as a ghost bel ko kreda
ghost town izumrlo, zapuščeno mesto
gledališče, sleng the ghost walks izplačujejo plače
to lay a ghost preganjati duha
to raise a ghost klicati duha

go up neprehodni glagol
dvigniti, vzpenjati se; naraščati; razpočiti se, eksplodirati

go up in flames pogoreti
go up in smoke izjaloviti se
go up (to town) potovati v (glavno) mesto
go up (to the University) iti na univerzo

gown¹ [gaun] samostalnik
ogrinjalo, talar, halja, plašč, ženska obleka; študentje (Oxford, Cambridge)

arms and gown vojna in mir
cap and gown univerzitetna noša
town and gown meščani in študentje, mesto in univerza

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

invite² [inváit] prehodni glagol
povabiti (to dinner na večerjo)
vabiti; vljudno pozvati, prositi za (to do s.th.)
privabiti, privlačiti, primamiti; izzvati (kritiko), izpostavljati se (kritiki)
ekonomija razpisati

to invite s.o. in povabiti koga noter
to invite applications for a post razpisati delovno mesto

jockey² [džɔ́ki]

1. prehodni glagol
poklicno jahati (jockey)
pogovorno oslepariti, prekaniti, prelisičiti

2. neprehodni glagol
slepariti

to jockey s.o. aside speljati koga drugam
to jockey s.o. into s.th. pregovoriti koga k čemu
to jockey s.o. into a position preskrbeti komu položaj s protekcijo
to jockey s.o. out of his money izmamiti denar iz koga
šport to jockey for position poiskati si dobro mesto

know^*2 [nóu]

1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)

to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?

lead^*4 [li:d]

1. prehodni glagol
voditi, peljati, pripeljati (to)
odpeljati (away)
figurativno napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k)
voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje)

2. neprehodni glagol
biti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)

to lead the way pokazati pot, peljati, iti pred kom
this leads nowhere to nikamor ne vodi
this road will lead you to town ta cesta te bo pripeljala v mesto
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to lead the dance začeti, otvoriti ples
to lead s.o. up the garden (path) povleči koga za nos
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nos
to lead into temptation spravljati koga v skušnjavo
this led me to believe to me je nagnilo k temu, da sem verjel
to lead s.o. a (dog's) life greniti komu življenje
to lead a dog's life po pasje živeti
to lead s.o. a nice (ali fine, pretty, merry) life delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norca
to lead a double life živeti dvojno življenje
to lead a miserable existence životariti
figurativno to lead with the chin izzivati usodo
to lead (a girl) to altar peljati (dekle) pred oltar, oženiti
šport to lead by points voditi po točkah
šport to lead with the left zadati prvi udarec z levico (boks)
ameriško to lead captive peljati v ujetništvo
škotsko, pravno to lead evidence pričati
parlament to lead the House voditi parlamentarne zadeve
figurativno the blind leading the blind slepec slepca vodi
led horse rezervni konj
led captain prisklednik
he is easier led than driven lažje ga je prepričati, kakor prisiliti

leghorn [legɔ́:n] samostalnik
vrsta kokoši; slama za klobuke, slamnik

Leghorn Livorno mesto v Italiji

level² [levl] samostalnik
tehnično libela, vodna tehtnica; nivelacijski instrument; ravnina, gladina; nivo, raven, stopnja; višina (vode, glasu)
mineralogija (raven) rov

see level morska gladina
level of sound glasovna višina
ameriško, pogovorno on the level pošten(o), odkrit(o)
on a level with na isti višini s, z
low production level nizka stopnja produkcije
to put o.s. on the level of others izenačiti se z drugimi
to sink to the level of pasti na raven koga
to find one's level najti svoje pravo mesto
on the same level na isti ravni
politika a conference on the highest level konferenca na najvišji ravni
to rise to higher levels napredovati

map¹ [mæp] samostalnik
zemljevid, zemljepisna karta

pogovorno on the map važen
not on the map nemogoč, komaj verjeten
pogovorno off the map pozabljen, zastarel
to wipe off the map zravnati (mesto) z zemljo
figurativno to put on the map dati veljavo, uveljaviti
map grid koordinatna mreža

marching [má:čiŋ]

1. pridevnik
korakajoč

2. samostalnik
korakanje

vojska marching orders zapoved za premik
marching in vkorakanje
marching-off point mesto odkorakanja
to give s.o. one's marching orders odpustiti koga

mortise¹ [mɔ́:tis] samostalnik
tehnično zatična luknja, utor za klin, žlebič, utor
figurativno trdna opora

mortise ax(e) dletovka
mortise chisel dolbilo, ozko dleto
mortise gauge tesarsko merilo za mesto zatičnih lukenj
mortising machine verižni rezkar

niche¹ [nič] samostalnik
arhitektura niša, vdolbina v zidu
figurativno kotiček, pribežališče

to have a niche in the tempte of fame zagotoviti si mesto med nesmrtniki

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

part-time [pá:ttaim] pridevnik & prislov
na pol zaposlen, nepolno zaposlen, honoraren

part-time place (ali post) mesto za honorarnega delavca

place² [pléis] prehodni glagol
postaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj
ekonomija spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga
šport plasirati

to place confidence in imeti zaupanje v koga
I cannot place him ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznam
to place in order urediti, postaviti na pravo mesto
to place a contract skleniti pogodbo
ekonomija to place an order naročiti
to place a call najaviti telefonski pogovor
to place on record zapisati, vknjižiti
šport to be placed plasirati se, biti med prvimi tremi