Franja

sheep množina sheep [ši:p]
ovca
množina ovce, čreda
figurativno duhovna čreda, verniki, "ovčice", župljani; ovčja koža
figurativno boječ, plah, malce omejen človek

black sheep črna, garjava ovca
sheep and goats dobri in hudobni
sheep's head bedak
wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
a lost sheep figurativno izgubljena ovca
sheep that have no shepherd figurativno nemočna množica (brez vodje)
bound in sheep vezan v ovčje usnje (knjiga)
to cast (to make) sheep's eyes at s.o. koprneče, zaljubljeno gledati koga
to follow like sheep slepo slediti, iti za kom, ne imeti lastne podjetnosti
you might as well be hanged for a sheep as a lamb če že moraš biti obešen, naj bi se vsaj bilo izplačalo; če se greši, naj se (zares, pošteno) greši; kamor je šla sekira, naj gre še toporišče
to return to one's sheep figurativno vrniti se k prvotnemu predmetu pogovora

sheet¹ [ši:t]

1. samostalnik
rjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis
tisk tiskana pola, krtačni odtisi, korektura
tehnično tanka plošča
množina nesešiti, posamezni listi

in sheets ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)
as white as a sheet bled kot rjuha (kot zid)
between the sheets pogovorno v postelji, v posteljo
a blank sheet figurativno nepopisan list (papirja)
metal sheet pločevina
sheet music note, ki so tiskane na nevezanih polah
a sheet of note-paper list pisalnega papirja
a sheet of glass tanka steklena plošča
sheet of water vodna površina, ribnik, jezero, velika mlaka
the book is in sheets knjiga je še v polah, še ni vezana
to go (to turn in) between the sheets zlesti v posteljo, iti spat
the rain comes down in sheets dež pada (dežuje) v pljuskih
to stand in a white sheet figurativno pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicati
to be three sheets in the wind pogovorno biti pošteno nadelan, pijan

2. prehodni glagol
pokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato obliko

sheeted with ice pokrit s plastjo ledu
sheeted rain (v pljuskih) lijoč dež

3. pridevnik
zvaljan v pločevino

sheet zinc cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)

sheet² [ši:t]

1. samostalnik
navtika vrv, ki je pritrjena na spodnji zunanji ogel jadra

to be (to have) a sheet in the wind sleng biti opit, okajen
to be (to have) three sheets in the wind biti pošteno nadelan, pijan

2. prehodni glagol

to sheet (home) pritrditi jadro s (spodnjo) vrvjo

shelf množina shelves [šelf, šelvz] samostalnik
polica, deska (v omari), regal; podvodni ploščat, prodnat greben; vodoravna izbočina v skaloviti soteski

on the shelf figurativno odložen, dan ad acta, odvržen med staro šaro; obsedela (o dekletu), brez službe (o nameščencu)
book shelf polica (predal v omari) za knjige
he is on the shelf figurativno odslužil je, odpuščen je kot nesposoben
to be laid on the shelf biti odpuščen ali upokojen
to put (to lay) on the shelf dati ad acta (ne rešiti prošnje, vloge itd.), vreči med staro šaro

shift¹ [šift] samostalnik
premik, premestitev; sprememba (mesta, položaja); zamenjava; menjanje perila
zgodovina ženska srajca; izmena, posad, šiht, delovni čas ene izmene, dnevni delovni čas; sredstvo, pomoč v sili, pomagalo, pripomoček; domislica, prevara, zvijača, trik, pretveza, izgovor

for shift za silo
shift of crop agronomija kolobarjenje
shift work delo v izmenah
night shift nočni posad
vowel shift samoglasniški premik
to be driven (to be brought) to one's last shift figurativno nobenega drugega sredstva (izhoda) ne več imeti
he is full of shifts and devices figurativno on si zna na vse načine pomagati
to make shift znati si pomagati, znajti se
I must make shift to pay him tomorrow moram najti kak izhod in mu plačati jutri
I must make shift without it moram si pomagati brez tega
to be reduced to mean shifts biti prisiljen zateči se k nepoštenim sredstvom

shipboard [šípbɔ:d] samostalnik
paluba, ladijski krov

on shipboard na ladji
to be on shipboard biti vkrcan

shirt¹ [šə:t] samostalnik
(moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

shirt of mail železna srajca
night shirt nočna srajca
stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
not to have a shirt to one's back biti zelo reven
he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)

shirt sleeve [šə́:tsli:v] samostalnik
rokav srajce

to be in one's shirt sleeves biti brez suknjiča in telovnika, biti v (sami) srajci

shock¹ [šɔk] samostalnik
trk, trčenje, trzaj, (močan) sunek, udarec; (živčni) zlom; (pretres), šok
vojska spopad; (močno) razburjenje, izbruh
elektrika elektrošok; zgražanje, šokiranje, pohujšanje, prepalost, osuplost

shocks of earthquake potresni sunki
a shock of rage izbruh besnosti
shock therapy zdravljenje duševnih bolezni s pomočjo šokov
they clashed with a mighty shock silovito sta trčila skupaj
to get the shock of one's life figurativno biti kot od strele zadet, zelo se ustrašiti
it gave his father quite a shock to je njegovega očeta zelo prizadelo (pretreslo, ogorčilo)

shoe¹ [šu:] samostalnik
(nizek) čevelj
ameriško škorenj; cokla; podkev; okov (na koncu palice); železni okov, okovana drsalica pri saneh (sankah); luknja, v katero je posajen jambor

over (up to) the shoes figurativno do prek ušes
shoes and stockings botanika vrsta detelje
dead man's shoes figurativno nestrpno pričakovana dediščina
wooden shoes lesene cokle
that's another pair of shoes figurativno to je nekaj (čisto) drugega
the shoe is on the other foot figurativno stvar je čisto drugačna
to be (to stand) in s.o.'s shoes biti v koži kake osebe
to cast a shoe izgubiti podkev, oboseti
to die in one's shoes umreti nasilne smrti, biti obešen
every shoe fits not every foot ni vsaka stvar za vse primerna
that is where the shoe pinches figurativno tu žuli čevelj, v tem grmu tiči zajec
to put on (to take off) one's shoes obuti (sezuti) si čevlje
to put the shoe on the right foot figurativno odkriti (obdolžiti) pravega krivca
he shakes in his shoes drgeče od strahu, kolena se mu tresejo
to step into another man's shoes zavzeti (službeno) nekoga drugega
to throw an old shoe after s.o. figurativno (za)želeti komu srečo (zlasti novoporočencema)
to wait for a dead man's shoes prežati, nestrpno čakati na dediščino
as good a fellow as ever walked in two shoes najboljši človek na svetu
to walk in s.o.'s shoes hoditi komu v škodo (v zelnik)

shoe² [šu:] prehodni glagol
obuti; podkovati (konja), okovati (palico, sani itd.); nabiti obroč (kolesu)

to shoe the goose figurativno mlatiti prazno slamo, čas zapravljati; sleng biti ali postati (rahlo) pijan
to shoe the horse (the mule) sleng goljufati svojega delodajalca

shop¹ [šɔp] samostalnik
prodajalna, trgovina, trgovski lokal, blagovnica; delavnica, popravljalnica, oddelek (v tovarni)
sleng ustanova, šola, univerza; zgradba, prebivališče; poklic, stroka, stvari v zvezi s poklicem, s stroko
sleng zapor

all over the shop sleng v neredu, razmetano po vseh kotih, na vse strani
at our shop pri nas (doma, v naši šoli itd.)
the shop britanska angleščina, sleng vojaška akademija, britanska angleščina, sleng Spodnji dom parlamenta
baker's shop pekarna
chemist's shop lekarna
fitting-shop montažna hala
tobacco shop trafika
the other shop konkurenca, konkurenčno (rivalsko) podjetje, ustanova ipd.
to come to the wrong shop figurativno obrniti se na nepravi naslov, slabo naleteti
to keep a shop imeti prodajalno
to set up shop odpreti trgovino
to shut up shop figurativno zapreti prodajalno (botego), nehati z nekim delom
to sink the shop figurativno vzdržati se govorenja o strokovnih (poklicnih) stvareh; prikrivati svoj poklic
to smell of the shop figurativno biti preveč strokoven (poklicen)
to talk shop govoriti (samo) o svoji stroki
he wants to boss the whole shop on hoče vse dirigirati (komandirati)

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv

shot¹ [šɔt]

1. samostalnik
strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
šport met, udarec, strel
šport krogla; strelec
pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
figurativno poskus; poteza v igri
pogovorno ugibanje
tehnično razstrelitev
sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
a shot at the goal strel (met) na gól
a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
by a long shot sleng daleč; zelo
not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
at the third shot pri tretjem poskusu
out of shot zunaj streljaja ali dometa
within shot v dometu
within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
a shot of cocaine vbrizg kokaina
shot of distress alarmni strel v sili
bow shot strel iz loka
a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
flying shot strel na premičen cilj
hail of shots toča strelov (krogel)
random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
he is an excellent shot on je odličen strelec
he is no shot on ne zna streljati
he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
to put the shot šport suniti kroglo

2. prehodni glagol
nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo

shoulder¹ [šóuldə] samostalnik
rama, pleče
množina gornji del hrbta, hrbet
figurativno izboklina v obliki rame; bankina
vojska drža (vojaka) s puško na rami

shoulder to shoulder z ramo ob rami, z združenimi močmi
shoulder of mutton koštrunovo pleče
straight from the shoulder figurativno brez ovinkov, brez okolišanja, naravnost, v brk, odkrito; uspešen (udarec)
over the shoulder(s) figurativno čez ramena, posredno, ironično, indirektno
to cry on s.o.'s shoulder figurativno tožiti komu, iskati sočutja pri kom
to give (to turn) s.o. the cold shoulder komu hrbet pokazati, hladno se vesti do koga, ignorirati koga, prezirljivo ravnati s kom
he has broad shoulders figurativno on mnogo prenese (lahko prenaša), nosi velika bremena (odgovornosti)
you can't put old heads upon young shoulders figurativno mladost je norost
to put (to set) one's shoulders zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to rub shoulders with s.o. družiti se s kom, priti v stik, biti v prijateljskih stikih s kom
to shrug one's shoulders skomigniti z rameni
you have taken too much on your shoulders preveč si si naložil, naprtil na ramena (tudi figurativno)

shut^*2 [šʌt]

1. prehodni glagol
zapreti (knjigo, oči, nož itd.), zaklopiti; priščipniti (prst), stisniti (into med)
blokirati (cesto itd.)

2. neprehodni glagol
zapirati se, zapreti se, zaklopiti se

to shut the door in s.o.'s face komu pred nosom zapreti vrata
to shut the door on (upon) s.o. zapreti vrata pred kom, ne hoteti govoriti z njim
the door shut with a bang vrata so se zaloputnila
the door shuts automatically vrata se avtomatično zapirajo
the prisoner was shut into his cell jetnika so zaprli v (njegovo) celico
he shut the dog's tail into the door priščipnil je psu rep med vrata
to shut one's ears to the truth biti gluh za resnico, ne hoteti slišati resnice, zapirati si ušesa pred resnico
the window shuts well okno se dobro zapira
shut your mouth! molči! drži jezik (za zobmi)!
shut your face vulgarno jezik za zobe!
to shut o.s. away from (out of) society izključiti se iz družbe

sick¹ [sik]

1. pridevnik
(britanska angleščina le atributivno) bolan, zbolel (of od, za)
ameriško bolan, slab, brez moči; prisiljen (nasmeh)
sleng sit, naveličan (of waiting čakanja)
sleng ki mu je slabó, ki se mu kaj gabi, studi; jezen (with na)
bolan od hrepenenja (for za)
hrepeneč, koprneč; pokvarjen (riba, jajce), ki cika (vino), nezdrav (zrak); majhne vrednosti, ki ima majhno ceno, slab
ekonomija, sleng medel, slab (tržišče); potreben popravila (o ladji)

sick and tired naveličan, sit (česa)
sick certificate zdravniško spričevalo
sick diet bolniška hrana, dieta
sick of fever vročičen
sick fund bolniška blagajna
sick headache migrena
love-sick bolan od ljubezni
sea-sick ki ima morsko bolezen
to be sick bljuvati, bruhati
he is as sick as a dog zeló mu je slabo
to be sick to death biti na smrt bolan
to be sick for s.th. mreti od koprnenja po
to go sick vojska javiti se, priglasiti se za bolnega
I felt sick slabo mi je bilo, (skoraj) bruhal sem
it makes me sick zagabi se mi, zastudi se mi, disgustira me
the ship is paint-sick ladja je potrebna prebarvanja

2. samostalnik
bolnik

the sick bolniki; (redko) bolezen, slabost
that's enough to give one the sick vulgarno človek bi bruhal ob tem

sicken [sikn]

1. neprehodni glagol
oboleti, zboleti, pokazati prve znake bolezni; bolehati, slabeti, občutiti slabost, hirati; začutiti gnus (stud), naveličanost (of s.th. do česa)
poslabšati se (vreme)

2. prehodni glagol
napraviti (koga) bolnega; oslabiti; povzročiti gnus, disgustirati, priskutiti

to sicken for rheumatism zboleti za revmatizmom
to be sickened with s.th. biti sit (naveličan) česa
rich food sickens me mastna hrana se mi upira, se mi je priskutila
she sickened at this sight slabo ji je postalo ob tem pogledu (prizoru)
this sight sickened him ta prizor (pogled) se mu je zagnusil
she sickened to look at the corpse zagabilo se ji je ob pogledu na mrliča

sick list [síklist] samostalnik
navtika, vojska seznam bolnikov

to be (to go) on the sick list vojska biti na seznamu bolnikov; biti bolan

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)