Franja

priority [praiɔ́riti] samostalnik
prioriteta, prednost (over, to)

priority bond prednostna obligacija
priority holder kdor ima prioriteto
priority share prioritetna delnica
priority list prioritetna lista
of first (ali top) priority najbolj nujno
to give high priority to dati največjo prednost čemu (komu)
to take priority of imeti prednost pred kom
priority of birth prvorojenstvo
priority road prednostna cesta
priority rule pravilo o prednosti

range¹ [réindž] samostalnik
vrsta, niz, veriga, serija, red (zgradb, gorá)
trgovina zbirka, kolekcija; lestvica, skala; skrajna meja, domet, streljaj
figurativno akcijski radij, oddaljenost; svoboda gibanja; obseg, območje, polje (delovanja), sfera, prostor; razpon, obsežnost; področje za pašo, za lov; ravnina, poljana, prerija; štedilnik, kuhinjska (električna, plinska) peč, ognjišče
(= shooting-range) strelišče
pohajkovanje, klatenje, potovanje

at close range iz neposredne bližine, od blizu
at short range iz bližine, od blizu
out of range zunaj dostrela
within range na streljaju, v dostrelu
within range of vision na dogledu
range of activities področje (polje, sfera) delovanja, udejstvovanja
range of goods izbira, izbor, asortiment, skladišče blaga
range of mountains gorska veriga, pogorje
range of prices razpon cen
range of trees vrsta dreves
range of vision vidno polje, obzorje, dogled
the annual range of temperature letno območje temperature
long range gun vojska daljnometni top
long range aircraft letalo z velikim akcijskim radijem
a narrow range of choice majhna izbira
salary range razpon plač
a wide range of knowledge obsežno znanje
to be out of range biti zunaj dometa, dosega
to have a long range imeti velik domet

range² [réindž]

1. neprehodni glagol
stati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati (with k)
šteti se (with k)
bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati (between med)
rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do
botanika & zoologija nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from ... to od ... do)

2. prehodni glagol
postaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolž

to range the coast pluti ob obali, vzdolž obale
to range the fields prehoditi polja
to range oneself on the side of the enemy postaviti se na sovražnikovo stran
to range oneself with s.o. držati s kom
he cannot range with poets ne more se uvrščati med pesnike
he ranges with the greatest writers štejejo ga med največje pisatelje
to range plants in families razvrstiti rastline v družine
to range the woods tavati, pohajkovati po gozdovih
to range up the guard of honour postrojiti, postaviti častno stražo
as far as the eye can range kakor daleč lahko seže oko
the boundary ranges east and west meja poteka proti vzhodu in zahodu (vzhodno in zahodno)
the gun ranges four miles top ima domet štirih milj
the prices range between 100 and 200 dinars cene se gibljejo med 100 in 200 dinarji

rapid-fire [rǽpidfaiə] pridevnik
brzostrelen; hitro si sledeč

rapid-fire gun brzostrelen top

rocket¹ [rɔ́kit]

1. samostalnik
raketa; svetlobna raketa
zgodovina topa (turnirska) sulica
sleng ostra graja, "pridiga"

rocket base (bomb, gun) raketna baza (bomba, puška ali top)
rocket plane raketno letalo
rocket range raketni poligon, področje za raketno eksperimentiranje
long-range rocket daljnostrelna raketa
step rocket stopenjska raketa

2. pridevnik
raketen

rocket aircraft, rocket-driven airplane raketno letalo
rocket harpoon raketna harpuna (za lov na kite)
rocket projectile raketni izstrelek

sleep^*2 [sli:p] neprehodni glagol
spati; prespati noč (at pri, in v)
figurativno mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu
prehodni glagol
prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)

here our forefathers sleep tu spe večno spanje naši predniki
to sleep like a log (like a top) figurativno spati kot ubit, kot polh
to sleep light imeti lahko, rahlo spanje
to sleep the clock round spati 12 ali 24 ur
we'll sleep on it figurativno to bomo prespali; bomo videli jutri
let sleeping dogs lie figurativno pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)
to sleep over one's work (za)spati pri delu
to sleep with one eye open napol spati, biti napol buden, ostati buden
to sleep with s.o. spati s kom, spolno občevati s kom
to sleep o.s. sober prespati svojo pijanost
this hotel sleeps 200 persons ta hotel ima 200 postelj
this tent sleeps six men v tem šotoru lahko spi šest mož
we can sleep five people lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet oseb
the top sleeps vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)

spin¹ [spin] samostalnik
vrtenje (okoli osi), sukanje, obračanje; predenje; kratka in hitra vožnja; kratka ježa (jahanje); odvihranje
aeronavtika vrtenje (letala) okoli podolžne osi; popolna zmešnjava, zmeda

the spin of a top vrtenje vrtavke
to go for (to take) a spin iti na kratko vožnjo ali sprehod (s kolesom, avtom, čolnom itd.)
to go into a spin (o letalu) strmoglavo leteti obračajoč se okoli osi

spinning [spíniŋ]

1. samostalnik
predenje; preja; predivo; vrtenje (letala) okoli osi

2. pridevnik
ki prede; ki rotira, se vrti, kroži

spinning jenny tehnično stroj za fino predenje
spinning frame tehnično predilna statva (stroj)
spinning factory predilnica
spinning machine predilni stroj
spinning mill predilnica
spinning top vrtavka, volk
spinning wheel zgodovina kolovrat

stair [stɛ́ə] samostalnik
stopnica
množina stopniščc
figurativno stopničasta lestev
množina pristajalna brv (mostič)

above-stairs zgoraj
below-stairs spodaj, v podpritličju, v suterenu; pri služinčadi
back stair zadajšnje stopnišče; tajen, skriven dostop
down stairs na spodnjem nadstronju
up stairs na zgornjem nadstropju
the top stair najvišja stopnica
the top (the down) stair but one predzadnja zgornja (spodnja) stopnica
a flight of stairs stopnice med dvema presledkoma
up one pair of stairs v prvem nadstropju

static [stǽtik]

1. pridevnik (statically prislov)
fizika, ekonomija statičen; negiben, mirujoč (tudi figurativno)
elektrika elektrostatičen
radio atmosferičen (motnja)

static condition (nespremenljivo) stanje; ravnotežje
static AA vojska nepremičen protiletalski top
static electricity statična elektrika

2. samostalnik
statična elektrika
radio atmosferične motnje

stationary [stéišənəri]

1. pridevnik (stationarily prislov)
nepremičen, mirujoč, nespremenljiv, stalen; ki ne napreduje, ne raste; stacionaren, ki stagnira; ki se javlja le tu pa tam (ponekod)

stationary AA vojska nepremičen letalski top
stationary diseases lokalne bolezni (ki so posledica atmosferskih razmer)
stationary run šport tek na mestu
to remain stationary ostati (biti) nespremenjen

2. samostalnik
oseba, ki ostane na nekem mestu
figurativno konservativec
množina stalna vojaška posadka, garnizija

throat [ɵróut]

1. samostalnik
grlo, žrelo, požiralnik, goltanec, sapnik; vrat
figurativno zoženje, ozek prehod, zožena odprtina
figurativno glas

a throat of brass figurativno pogumen, močan glas
throat of a vase vrat vaze
clergyman's (sore) throat kroničen katar v žrelu
to clear one's throat odkašijati se, izkašljati se, odhrkati se
to cut s.o.'s throat komu vrat prerezati
to cut one another's throats figurativno medsebojno se uničiti
to cut one's own throat figurativno sam se uničiti
to give s.o. the lie in his throat obtožiti koga velike laži
I have a sore throat grlo me boli, grlo m je vneto
to jump down one's throat figurativno prekiniti koga z ugovarjanjem, protestiranjem ipd.
to lie in one's throat debelo, grobo lagati
to pour down one's throat izpiti, pognati po grlu
he shouted at the top of his throat na ves glas je zakričal
to take s.o. by the throat zgrabiti koga za vrat
to thrust (to ram) s.th. down s.o.'s throat vsiliti komu kaj
the words stuck in my throat besede so mi obtičale v grlu

2. prehodni glagol
izžlebiti, izdolbsti
zastarelo momljati

toe¹ [tóu] samostalnik
prst na nogi; konica, kapica (čevlja, nogavice); sprednji del podkve, kopita
figurativno konec, kraj (predmeta); ojačano podnožje stebra, oboka itd.
množina, pogovorno noge

on one's toes pogovorno živ, živahen, uren, hiter
from top to toes od glave do pet
big (great) toe palec na nogi
little toe mezinec na nogi
the light fantastic toe šaljivo ples, plesanje
toe dance ples po konicah prstov
toe dancer plesalec, -lka po konicah prstov; baletnik, baletka
pointed toes koničaste kapice (čevlja)
toe weight v podkev privit ozobec
to tread on s.o.'s toes pogovorno stopiti komu na prste (na kurje oko); (u)jeziti ali (u)žaliti koga
to turn up one's toes sleng, figurativno umreti

tree [tri:]

1. samostalnik
drevo; steblo, deblo
zastarelo križ, vislice
tehnično gred, vreteno

tree of bearing age rodovitno drevo
tree of knowledge of good and evil Biblija drevo spoznanja
tree calf fino telečje usnje za vezavo knjig z liki, podobnimi steblom
boot tree kopito za škornje
cross trees navtika lesen križ na vrhu jambora
family tree, genealogical tree rodovnik
rose tree rožni grm
at the top of the tree figurativno na največjem položaju v svojem poklicu
to be up a tree pogovorno, figurativno biti v stiski, v škripcih, v brezizhodnem položaju
he cannot see the wood for the trees figurativno zaradi dreves (od samih dreves) ne more razpoznati gozda
as the tree is, so is the fruit jabolko ne pade daleč od drevesa

2. prehodni glagol
pognati, spoditi (žival) na drevo; dati na kopito
figurativno, pogovorno spraviti v škripce, v stisko, v težave (koga)

the dog treed the squirrel pes je prepodil veverico na drevo

voice¹ [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves

with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje

volcano množina volcanos, volcanoes [vɔlkéinou] samostalnik
geologija vulkan, ognjenik
figurativno sod smodnika

active (dormant, extinct, submarine) volcano delujoč (speč, ugasel, podmorski) vulkan
to sit on the top of a volcano figurativno sedeti na sodu smodnika

whaling¹ [wéiliŋ]

1. samostalnik
lov na kite

2. pridevnik
kitolovski

whaling gun puška (top) s harpuno
whaling master kapitan kitolovske ladje

whip² [wip]

1. prehodni glagol
ošvrkniti z bičem (a horse konja)
bičati, šibati; biti, tepsti; goniti, gnati z bičem; segnati, zgnati
pogovorno prekositi, potolči, premagati; oviti (z motvozom, s sukancem) (about okoli)
dvigati (breme, premog itd.) (s škripcem)

to whip a carpet iztepavati preprogo
to whip the pavement figurativno udarjati ob pločnik (o dežju)
to whip creation vse prekositi
to whip into line poenotiti; politika spraviti k disciplini (člane stranke)
to whip a top poditi vrtavko
to whip s.th. into s.o. vtepati komu kaj
to whip out iztrgati
whiped cream tolčena smetana
to whip eggs stepati beljak
to whip the cat figurativno skopariti; ne delati v ponedeljek
to whip a knife out of one's pocket hitro potegniti nož iz žepa
to whip stream ribe loviti z neprestanim metanjem trnka v vodo

2. neprehodni glagol
drveti, divjati; hiteti; plapolati (v vetru)

to whip down the stairs zdrveti po stopnicah (navzdol)

wind² [wind] prehodni glagol
izpostaviti vetru, (pre)zračiti
lov z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahne

they were winded by the run tek jih je izčrpal
they stopped to wind their horses ustavili so se, da bi konji prišli do sape
he was fairly winded on reaching the top bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrh

wind^*4 [wáind]

1. neprehodni glagol
viti se (a road cesta)
vijugati se; ovi(ja)ti se, omotavati se; obračati se, vrteti se; splaziti se (into v)
zvi(ja)ti se, skriviti se (les)

2. prehodni glagol
oviti, zaviti, omotati; sukati, naviti, namota(va)ti (on a reel na motek, na tuljavo)
(za)vrteti (film) (po snemanju); dvigniti (z vitlom)

to wind a blanket round o.s. zaviti se v odejo
to wind s.o. in one's arms objeti koga
to wind s.o. round one's littie finger figurativno oviti koga okoli (svojega) mezinca
the serpent winds itself round its victim kača se ovije okoli svoje žrtve
to wind a peg top oviti vrvco okrog vrtavke
to wind (up) a watch naviti uro
to wind o.s. (ali one's way) into s.o.'s affection pridobiti si naklonjenost kake osebe
to wind a ship out of the harbour odvleči ladjo iz pristanišča