Franja

Zadetki iskanja

  • let*1 [let]

    1. prehodni glagol
    pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
    dati (delo, to komu)
    pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

    2. neprehodni glagol
    biti najet (at, for za)
    iti (dobro, slabo) v najem

    to let be pustiti pri miru
    to let by pustiti mimo
    to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
    to let blood kri puščati
    to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
    to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
    to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
    to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
    to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
    to let fly vreči, sprožiti (puško)
    to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
    to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
    to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
    let it go at that naj ostane kakor je
    ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
    to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
    to let s.o. hear sporočiti komu
    to let loose spustiti na svobodo
    to let pass spregledati
    to let ride pustiti po starem, spregledati
    to let rip razuzdano živeti
    to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
    to let slide biti malomaren
    to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
    rooms to let sobe v najem
    let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
    he let himself be deceived dal se je ogoijufati
    to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
    to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
    to let into s.o. napasti koga
  • long1 [lɔŋ] pridevnik
    dolg; dolgotrajen, dolgovezen
    pravno časovno odmaknjen
    (tudi ekonomija) dolgoročen
    ekonomija čakajoč na zvišanje cen

    long arm dolga roka, oblast
    to make a long arm iztegniti roko po čem
    at long bowls borba na daljavo
    ameriško long bit kovanec za 15 centov
    as broad as it is long vseeno
    a long chair ležalnik
    by a long chalk in že kako
    not by a long chalk kje neki
    long clay dolga pipa
    ekonomija a long date dolg rok
    long dozen 13 kosov
    a long drink pijača iz visokega kozarca
    long ears neumnost
    little pitchers have long ears otroci vse slišijo
    a long family mnogoštevilna družina
    the long finger sredinec
    long in the finger tatinski, dolgoprst
    a long face kisel, žalosten obraz
    a long figure (ali price) visoka cena
    a long guess negotova domneva
    long hundred 120 kosov
    long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
    to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
    long home grob
    long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
    šport long jump skok v daljino
    it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
    long measure dolžinska mera
    two long miles dve dobri milji
    ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
    to make a long nose pokazati osle
    long odds neenaka stava
    long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
    it is long odds that stavim l proti 100
    a long purse globok žep, mnogo denarja
    navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
    gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
    in the long run končno, konec koncev
    long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
    of long standing dolgoleten, star
    to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
    Long Tom daljnosežen top
    to have a long tongue imeti dolg jezik
    long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
    long vacation letni oddih, poletne počitnice
    to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
    to take long views misliti na posledice
    a long way round velik ovinek
  • mad1 [mæd] pridevnik (madly prislov)
    nor, blazen; nor na kaj (after, about, for, on)
    pogovorno jezen, besen, hud (at na, with zaradi)
    stekel (žival)

    mad as a hatter (ali as a March hare) popolnoma prismuknjen, popolnoma nor
    they are having a mad time divje se zabavajo
    to drive s.o. mad spraviti koga ob pamet, v bes
    it is enough to drive one mad to te lahko spravi ob pamet
    to run mad after ponoreti za čem (kom)
    like mad noro, kot nor, divje
    to run like mad teči na vso sapo
    to go (ali run) mad znoreti, ponoreti
  • process1 [próuses ameriško prɔ́-] samostalnik
    tehnično proces, postopek; tok, potek, razvoj, napredek; tok časa
    tisk fotomehanično razmnoževanje
    pravno sodni postopek, proces, sodni poziv
    anatomija, botanika, zoologija izrastek, podaljšek
    kemija proces

    in (the) process of v teku
    in process of construction v izgradnji
    process engineering tehnika postopka
    to be in process teči, razvijati se
    pravno due process of law reden postopek
  • redshank [rédšæŋk] samostalnik
    zoologija rdečenoga raca

    to run like a redshank teči (hitro) kot zajec
  • run1 [rʌn] samostalnik
    tekanje, tek
    šport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov (for na)
    hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš
    figurativno potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje
    ameriško potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče
    trgovina veliko povpraševanje (on po, za)
    dobra prodaja, trajen uspeh
    trgovina kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta
    glasba hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada
    gledališče čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa)
    tehnično delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina
    tehnično tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cev

    at the run, on the run v teku
    in the long run sčasoma, končno, konec koncev
    on the run na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; vojska ki je na umiku, na begu
    with a run nenadoma
    a run to Bled vožnja, izlet, skok na Bled
    a run of bad luck at cards dolgotrajna smola pri kartah
    a run of ill luck nepretrgana smola, vrsta nesreč
    run of customers naval odjemalcev
    run of events potek dogodkov
    a run of gold žila zlata
    run of ground zemeljski plaz
    the run of public opinion smer javnega mnenja
    the common (ordinary) run of people običajni, poprečni tip ljudi
    non-stop run nonstop vožnja
    the usual run of things običajni potek dogodkov
    to be in the run teči, dirkati, figurativno kandidirati
    to be on the run teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tja
    it is only a 30 minutes' run to our place samo pol ure vožnje je do nas
    it is all in the day's run vse to spada v program dneva (dnevnih dogodkov)
    this inn is quite out of the common run of country inns ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostišč
    there was a run on the banks vlagatelji so navalili na banke (da bi dvignili svoje prihranke)
    to break into a run spustiti se v tek
    to come down with a run zrušiti se
    to give a run preskusiti
    to go for a run teči (kot) za stavo
    everything went with a run vse je šlo gladko, kot namazano
    to have s.o. on the run pogovorno pognati koga
    to have a run for one's money figurativno priti na svoj račun, zabavati se za svoj denar
    to have the run of s.o.'s house imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom doma
    I had the run of his library imel sem prost dostop do njegove knjižnice
    these books have had the run this year te knjige so se letos najbolje prodajale
    the play had but a short run igra je bila le kratek čas na sporedu
    the piece had a run of 20 nights (gledališko) igro so uprizorili 20 večerov zaporedoma
    to take a run vzeti zalet
  • run out neprehodni glagol
    steči ven, iziti; (o tekočini) izteči (se), curiti; (o roku) poteči, dospeti; poiti, zmanjkati; izčrpati se, biti izčrpan (o zemlji)

    to run out of cash ostati, biti brez denarja
    we have run out of petrol (ameriško gasoline) zmanjkalo nam je bencina, bencin nam je pošel
    to run out a winner šport iziti kot zmagovalec
    prehodni glagol
    dovršiti, odločiti; izgnati (živino); zavlačevati; izčrpati

    to run oneself out teči do izčrpanosti, ne moči več naprej
  • shower3 [šáuə] prehodni glagol & neprehodni glagol
    obliti, politi, obsuti; poškropiti; liti (o dežju); padati kot dež, deževati

    they showered arrows upon us obsuli so nas s strelicami
    to shower gifts (kisses) upon a child obsuti otroka z darili (poljubi)
    to shower down (o solzah) teči, liti; deževati v potokih; deževati (o kroglah)
  • sixty [síksti]

    1. pridevnik
    šestdeset
    pogovorno 60 let

    2. samostalnik
    šestdesetica, številka 60
    množina šestdeseta leta

    the sixties leta starosti med 59 in 70
    in the sixties of this century v 60-tih letih tega stoletja
    to be over sixty biti več kot 60 let star
    to run like sixty ameriško, pogovorno teči kot nor, zelo hitro
  • stop2 [stɔp]

    1. prehodni glagol
    ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
    zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
    navtika privezati (ladjo)
    slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
    glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

    2. neprehodni glagol
    ustaviti se, obstati
    pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
    (pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

    a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
    stop thief! primite tatu!
    to stop in bed ostati v postelji
    to stop a blow odbiti, parirati udarec
    to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
    to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
    to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
    to stop a car ustaviti, stopati avto
    to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
    to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
    to stop doing s.th. prenehati s čim
    shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
    to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
    to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
    I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
    to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
    do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
    stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
    he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
    to stop payment ustaviti plačilo
    to stop running nehati teči
    he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
    he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
    to stop a tooth plombirati zob
    my watch has stopped ura se mi je ustavila
    to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
    to stop work ustaviti delo
    to stop a wound ustaviti krvavitev rane
  • stray2 [stréi] neprehodni glagol
    (za)bloditi, zaiti, klatiti se; oddaljiti se (from od)
    figurativno zaiti na kriva pota

    straying sheep zgubljena ovca (tudi figurativno)
    to stray away, to stray off stran, proč steči
    to stray to (s)teči k, proti
  • use1 [ju:s] samostalnik
    raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
    pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
    cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

    beyond all use čisto nenavaden
    in use v rabi
    of use uporaben, koristen
    of no use neuporaben, brezkoristen
    in common use v splošni rabi
    out of use ne v rabi, ne več uporaben
    fit for use uporaben
    with use s trajno rabo
    the Anglican use anglikanski obred
    value in use dejanska vrednost
    use and wont šege in navade
    according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
    directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
    use makes perfect vaja naredi mojstra
    use is second nature stara navada je železna srajca
    once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
    can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
    is this of use to you? lahko to kaj porabite?
    crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
    it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
    what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
    to be in daily use biti vsak dan v rabi
    to bring into use uporabiti
    to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
    to come into use priti v splošno rabo
    to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
    you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
    everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
    I have no use for it nimam kaj početi s tem
    I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
    have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
    he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
    to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
    to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
    to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
    to put to (good) use (dobro) uporabiti
  • waste1 [wéist]

    1. samostalnik
    razsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast
    zastarelo opustošenje, razdejanje
    pravno škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje
    geologija mel, melišče; velika površina (of waters vodá)

    a waste of snow snežna pustinja
    it's a sheer waste of time to je čista izguba časa
    to go (ali to run) to waste tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekati
    wilful waste makes woeful want kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja

    2. pridevnik
    pust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočen

    waste drain odtočni kanal
    waste energy neizrabljena energija
    waste land pustina, pustota, neobdelana zemlja
    waste materials odpadni material, odpad(ki)
    waste paper makulaturni papir, odpadki papirja
    to lay waste opustošiti
    to lie waste biti (ležati) neobdelan, neizkoriščen
    to run waste prazen teči (stroj)
  • world [wə́:ld] samostalnik
    svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

    all over the world po vsem svetu
    in the world na svetu
    for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
    not for all the world za nobeno ceno
    for all the world like natanko, kot
    not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
    out of the world odmaknjen od sveta
    out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
    worlds away from zelo oddaljen od
    to the world sleng popolnoma
    tired to the world sleng na smrt utrujen
    on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
    a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
    a world too big mnogo prevelik
    the world of letters učeni svet
    world without end od veka do veka
    to the world's end do konca sveta
    the beginning of the world začetek sveta
    animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
    citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
    man of the world izkušen človek
    the lower world podzemlje; pekel
    the New World Novi svet, Amerika
    the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
    Prince of this world figurativno vrag
    all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
    to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
    she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
    who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
    to be brought into the world zagledati luč sveta
    to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
    to come into the world priti na svet, roditi se
    what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
    it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
    to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
    I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
    to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
    as the world goes v našem, sedanjem času
    to go out of the world umreti
    I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
    how goes the world with you? kako je kaj z vami?
    to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
    to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
    to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
    to make a noise in the world figurativno postati slaven
    what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?