horology [hɔrɔ́lədži] samostalnik
nauk o časomerstvu, urarstvo
Zadetki iskanja
- horoscopy [hɔrɔ́skəpi] samostalnik
horoskopija, nauk o napovedi usode po zvezdah - humoralism [hjú:mərəlizəm] samostalnik
fiziologija nauk o telesnih sokovih - hydrotherapeutics [haidrəɵérəpju:tiks] samostalnik
množina (edninska konstruk.)
medicina hidroterapevtika, nauk o zdravljenju z vodo - hygienics [haidží:niks] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) higiena, nauk o higieni - hygrology [haigrɔ́lədži] samostalnik
higrologija, nauk o vlagi v zraku - hypsography [hipsɔ́grəfi] samostalnik
geografija hipsografija, nauk o zemeljinih višinah - hysterology [histərɔ́lədži] samostalnik
medicina histerologija, nauk o boleznih maternice - Ice Patrol [áispətroul] samostalnik
mednarodna služba za obveščanje o ledu na Atlantiku - ichthyology [ikɵiɔ́lədži] samostalnik
ihtiologija, nauk o ribah - idem [áidəm] latinsko zaimek, pridevnik, prislov
isti, -a, -o (pisec, knjiga, črka); pri istem piscu - ill-timed [íltáimd] pridevnik
neprimeren, neprikladen, o nepravem času - immunogenetics [imju:nədžinétiks] samostalnik množina (edninska konstrukcija)
medicina serologija, nauk o serumih - impeach [impí:č] prehodni glagol
obtožiti (of, with česa)
pravno javno obtožiti zlorabe položaja
pravno napasti (npr. sodbo, veljavnost dokumenta, verodostojnost priče); poklicati na odgovornost, podvomiti o čem; škoditi komu, vzeti komu dober glas - impeachment [impí:čmənt] samostalnik
obtožba
pravno javna obtožba
pravno napad na, dvom o ➞ impeach
očitek, graja
pravno impeachment of waste zakupno poroštvo za primer zmanjšanja vrednosti zakupnega zemljišča - imprint1 [ímprint] samostalnik
natis, vtisk
figurativno vtis
tisk impresum, podatki o založbi in tiskarni, znamenje založbe - indiction [indíkšən] samostalnik
razglas, objava
zgodovina odlok o osnovi za zemljiški davek; proračunsko obdobje petnajstih let - infallibilism [infǽləbilizm] samostalnik
dogma o papeževi nezmotljivosti - infusionism [infjú:žənizm] samostalnik
cerkev nauk o obstoju duše pred telesom - initiate1 [iníšiit]
1. pridevnik
začeten; vpeljan, poučen o čem, sprejet (za člana)
2. samostalnik
začetnik, -nica, novinec, -nka