Franja

Zadetki iskanja

  • proxime accessit [prɔ́ksimiæksésit]
    latinsko (dobesedno) "je prišel zelo blizu"

    he was proxime accessit bil je drugi (pri tekmah)
  • quick1 [kwik] pridevnik (quickly prislov)
    hiter, uren, nagel; bister, okreten, znajdljiv, odrezav, živahen; nagle jeze, vzkipljiv; fin, oster (vid, sluh); živ (pesek itd.)
    arhaično živ, živeč
    ekonomija živahen, likviden, tekoč
    mineralogija rudnat

    be quick about it! podvizaj se s tem!
    to be quick by s.o. zanositi s kom
    quick with child noseča (v drugi polovici nosečnosti)
    quick on the draw ki hitro reagira, odrezav
    quick ear oster sluh
    quick at hearing ki dobro sliši
    quick in (at) working sums ki hitro računa
    a quick one "kozarček" (na hitro)
    quick hedge (ali fence) živa meja
    quick of parts (ali understanding) bistroumen, ki hitro razume
    quick sight oster vid
    quick temper razdražijiva čud, vzkipljivost
    quick in the uptake ki hitro razume, dojame
    quick wit odrezavost
    to have quick wits biti odrezav
    ekonomija quick returns hiter donos, dobiček
  • remainder [riméində]

    1. samostalnik
    ostanek (tudi matematika)
    množina ostanki (tudi trgovina)
    preživeli, preostali; neprodane knjige, revije, ki se vrnejo založniku, remitenda
    pravno pravica dedovanja (to česa)
    ostanek zapuščine

    remainder of a debt ostanek dolga
    the remainder of us mi ostali, mi drugi
    the remainder was lost (vse) ostalo (drugo) se je izgubilo, je bilo izgubljeno

    2. pridevnik
    preostal, drug

    3. prehodni glagol
    (knjigam) znatno znižati ceno, poceni prodajati
  • rest3 [rest] samostalnik
    ostanek; preostanek; ostalo, ostali; rezervni sklad, rezerva (zlasti v Bank of England)
    trgovina zaključek bilance, delanje bilance, računski zaključek
    tenis niz (dolga zaporednost) žog

    among the rest med ostalim
    and all the rest of it in vse ostalo (drugo)
    and the rest of it in (ostalo) podobno
    for the rest v ostalem, kar se ostalega tiče, gledé ostalega, sicer
    the rest of us ostali od nas
    net rest neto prebitek
    all the rest are going vsi drugi (ostali) gredo (hočejo iti)
    he was drunk like the rest bil je pijan kot vsi ostali (drugi)
  • rope1 [róup] samostalnik
    vrv, konopec, motvoz; niz
    figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
    množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

    on the high rope zviška, ošabno; besno
    the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
    the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
    a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
    a rope of pearls niz biserov
    bell-rope vrvica za zvonec
    plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
    to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
    to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
    to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
    to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
    to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
    to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
    to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
    to learn the ropes uvesti se v delo
    name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
    to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
    to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo
  • self množina selves [self, selvz]

    1. samostalnik
    sam (poedinec); svoja osebnost, jaz; prava narava; osebne koristi, egoizem, sebičnost, samoljubje
    filozofija jaz, subjekt
    biologija enobarvna cvetlica (žival)

    my humble self, my poor self moja malenkost
    my former (better) self moj prejšnji (boljši) jaz
    his own self, his very self njegov lastni jaz
    his second self njegov drugi jaz; njegov intimen prijatelj; njegova desna roka
    your good selves trgovina vaša spoštovana firma
    our noble selves hudomušno mi
    knowledge of self poznavanje samega sebe
    pity's self poosebljeno usmiljenje
    a study of the self študija o jazu
    he cares for nothing but self on se briga le za svoj lastni jaz
    he has no other guide but self nima drugega vodnika kot svoje samoljubje
    self do, self have kakor si boš postlal, tako boš spal
    to refer everything to self vse nase, v svojo korist obračati
    self is a bad guide to happiness sebičnost je slab vodnik k sreči

    2. pridevnik
    enoten, brez primesi, naraven (barva)
    arhaično isti

    a self trimming pozamenterija iz istega (enotnega) materiala

    3. zaimek
    sam

    a cheque drawn to self nase izstavljen ček
    a ticket admitting self and friend vstopnica za sebe in za prijatelja
  • senior1 [sí:njə] pridevnik
    starejši; višji po položaju (v službi)
    ameriško ki je v zadnjem letu študija

    John Brown sen. (ali Sr.) J. B. starejši
    the senior class najvišji razred
    senior clerk višji uradnik
    a senior man študent zadnjega letnika, starina
    the senior officer najvišji častnik
    senior optime drugi študent po uspehu iz matematike
    senior partner starejši družabnik, šef firme
    the senior service britanska angleščina vojna mornarica
    senior wrangler najboljši študent letnika v matematiki
    he is my senior officer on mi je (častniški) starešina
    he is five years senior to me on je pet let starejši od mene
  • several [sévrəl]

    1. pridevnik
    (vsak) posamezen; različen, individualen, posamičen, poedin; več (od njih), nekoliko, nekaj
    arhaično ločen

    each several part vsak del zase
    on four several occasions ob štirih različnih priložnostih
    several liability individualna odgovornost
    joint and several obligation skupno in poedino jamstvo, solidarno jamstvo
    the several members of the Board posamezni člani ministrstva
    several people več ljudi
    several times večkrat
    each has his several ideal vsak ima svoj (lasten) ideal
    each several ship sank her opponent vsaka posamična ladja je potopila svojo nasprotnico
    to dwell in a several house stanovati ločeno v (neki) drugi hiši
    I met several members of the club srečal sem, spoznal sem se z več člani kluba
    we took our several ways home šli smo domov vsak po svoji poti

    2. samostalnik
    več (od njih), nekateri

    I know several of them več, nekatere od njih poznam
  • ship1 [šip] samostalnik
    ladja; jadrnica s tremi ali več jambori
    sleng čoln (zlasti tekmovalen)
    pogovorno, ameriško letalo, zračna ladja
    figurativno sreča

    on board ship na krovu ladje, na ladji
    ship biscuit dvopek, prepečenec
    ship's company ladijska posadka (častniki in moštvo)
    ship of the desert kamela
    ship of the line linijska ladja
    air-ship zrakoplov
    hospital ship bolniška ladja
    sister ship sestrska ladja (ki je popolnoma enaka kaki drugi ladji)
    training ship šolska ladja
    to take ship arhaično vkrcati se na ladjo (for za)
    when my ship comes home figurativno ko bom obogatel, ko bom zadel glavni dobitek (v loteriji)
  • shirt1 [šə:t] samostalnik
    (moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

    shirt of mail železna srajca
    night shirt nočna srajca
    stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
    near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
    to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
    to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
    not to have a shirt to one's back biti zelo reven
    he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
    to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
    to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
    to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)
  • side1 [sáid]

    1. samostalnik
    stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
    figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
    šport moštvo
    sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

    side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
    by the side of vzdolž, ob
    off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
    on the side povrhu
    on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
    on father's side po očetovi strani
    on this side of the grave pred smrtjo
    back side zadnjica
    blind side slaba stran
    dark side senčna stran
    (šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
    God is on our side bog je z nami
    the east side of the city vzhodni del mesta
    north side severna stran
    the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
    sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
    on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
    on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
    the wrong side up narobe
    the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
    the road-side cestni rob (kraj)
    to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
    he is on our side on je na naši strani, z nami
    he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
    he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
    this is a side issue to je postransko vprašanje
    to change sides preiti na drugo stran
    people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
    to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
    to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
    to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
    to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
    to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
    he puts on too much side on preveč pozira
    to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
    to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
    to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
    to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
    to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

    2. pridevnik
    stranski; prihajajoč od strani

    side blow udarec od strani
    side door stranska vrata (vhod)
    side brake ročna zavora (avto)
  • solicitor [səlísitə] samostalnik
    pravno nižji odvetnik, pravni zastopnik (ki ne sme zastopati pravnih primerov pred rednimi sodišči)
    ameriško, sleng agent, nabiralec

    pravno Solicitor General drugi najvišji državni pravdnik; ameriško namestnik pravosodnega ministra
  • some [sʌm]

    1. pridevnik
    neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
    sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

    at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
    for some time nekaj časa
    in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
    to some extent do neke mere, nekako
    some day nekega dne
    some few maloštevilni, majhno število
    some girl! čedno dekle!
    some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
    some time enkrat
    some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
    a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
    it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
    shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
    have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
    I call that some poem! to (pa) je pesem!
    that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
    I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
    as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
    I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
    that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

    2. zaimek
    katerikoli, neki, nekateri
    ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

    some ... some eni ... drugi
    some of it nekaj tega
    some of them nekateri od njih
    some of these days te dni, v kratkem, kmalu
    some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
    if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
    may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
    he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
    he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

    3. prislov
    nekaj; precéj, zelo

    that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
    he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)
  • somebody [sʌ́mbədi] samostalnik
    nekdo; pomembna (važna) oseba (množina somebodies)

    somebody else nekdo drugi
    ask somebody else vprašaj koga drugega!
    he is somebody now on je zdaj pomembna oseba
    they think they are somebodies mislijo, da so nekaj (da so važne osebnosti)
  • son [sʌn] samostalnik
    sin
    figurativno sin, potomec

    son and heir naslednik, najstarejši sin (in dedič)
    son-of-a-bitch vulgarno pesjan, lopov
    son-in-law zet
    Son of God cerkev Jezus, sin božji
    the Son cerkev Sin (drugi v sv. trojici)
    son of a gun sleng pridanič, ničvrednež; fant(alin)
    son of Mars vojščak
    sons of men človeški rod
    son of the soil poljedelec, kmet; domorodec
    son of toil delavec
    the sons of Apollo Apolonovi sinovi, pesniki
    every mother's son (of us) vsakdo (od nas)
    grand son vnuk
    step son pastorek
  • splay [spléi]

    1. samostalnik
    arhaično poševna ploskev zidu (of the window okna)

    2. pridevnik
    širok in ploščat; poševen, ukrivljen, nagnjen, na ven obrnjen (o stopalu); neroden, okoren

    3. prehodni glagol
    poševno položiti, dati poševno obliko
    veterina izpahniti
    neprehodni glagol
    imeti poševno odprtino; izpahniti se (zlasti konjska rama)

    a splayed window okno, ki je na eni strani zidu širše kot na drugi
  • stick1 [stik]

    1. samostalnik
    palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
    glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
    navtika, hudomušno jambor
    tisk vrstičnik
    sleng revolver
    množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
    figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
    britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

    in a cleft stick v precepu, v škripcih
    a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
    any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
    the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
    as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
    drum stick paličica za bobnanje
    broom stick držaj metle
    fiddle stick lok
    gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
    riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
    single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
    sword stick votla palica, v kateri je bodalo
    walking stick sprehajalna palica
    the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
    to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
    to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
    it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
    to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
    to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
    to give a boy a stick šibati dečka
    to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
    he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

    2. prehodni glagol
    podpreti (rastlino) s palico
    tisk (po)staviti črke
  • string1 [striŋ]

    1. samostalnik
    vrvica, vezalka, trak, nit, žica
    glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
    botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
    garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
    (večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
    ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

    in a long string v dolgi vrsti
    with a string tied to it s pogojem
    no strings attached brez klavzul ali pogojev
    the strings množina, glasba godala
    a string of beads (pearls) niz biserov
    a string of lies vrsta, niz laži
    a string of onions venec čebule
    a string of carriages povorka kočij
    heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
    third-string tretjevrsten
    to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
    to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
    to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
    he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
    to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
    to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
    to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
    to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
    to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
    to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
    to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
    to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
    to touch the strings gosti (na godalo)

    2. pridevnik
    godalen

    string playing igranje na godalu
    string wire žična struna
  • succeed [səksí:d]

    1. prehodni glagol
    slediti (komu, čemu), priti za (kom, čem); biti naslednik, naslediti; podedovati

    2. neprehodni glagol
    slediti, priti (to za kom, čem)
    uspeti, posrečiti se, imeti uspeh, doseči svoj cilj (in pri čem, with pri)

    succeeding ages bodoči časi (pokolenja)
    autumn succeeds summer za poletjem pride jesen
    a calm succeeded (to) the tempest po nevihti je sledila (nastopila) tišina
    he succeeded as a doctor kot zdravnik je imel uspeh
    he succeeded in doing s.th. posrečilo se mu je, nekaj napraviti
    Edward VII succeeded Victoria Edvard VII je sledil Viktoriji
    they succeeded with him dosegli so svoj cilj pri njem
    he succeeded to his father's estate podedoval je očetovo posestvo
    he succeeded his uncle as heir podedoval je po stricu
    the plan did not succeed načrt se ni posrečil
    we did not succeed in seeing him ni se nam posrečilo, da bi ga videli
    we succeeded (very badly) imeli smo (zelo slab) uspeh
    to succeed to the throne slediti na prestolu
    to succeed to a title (a fortune) podedovati pravni naslov (premoženje)
    nothing succeeds like success za enim uspehom pride drugi, uspeh rodi uspeh
  • successive [səksésiv] pridevnik
    zaporeden, zapovrsten, eden za drugim, neprekinjen, sukcesiven, postopen
    zastarelo podedovan, deden

    the second successive day naslednji drugi dan
    three successive times trikrat zaporedoma